Posveti in konference

www.kpk-rs.si.

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji (2024)

Strokovni posvet Javni sektor in opravljanje dodatne pridobitne dejavnosti: med zakonom, prakso in družbenimi pričakovanji bo potekal 5. marca 2024 v Hiši Evropske unije. Srečanje v formatu odprte debate bo namenjeno razpravi o smiselnosti in sprejemljivosti trenutne ureditve ter morebitnih zakonodajnih spremembah na tem področju.

Več o posvetu je na tej spletni strani.

Evropska konferenca o krepitvi integritete javnega sektorja in obvladovanju nedovoljenega vplivanja v demokratičnih družbah / European Conference on Strengthening Public Integrity and Countering Undue Influence in Democracies (2023)

Več o konferenci je na tej spletni podstrani.

Resolucija in Komisija - danes in jutri (2023)

Več o dogodku je na tej spletni povezavi.

Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti (2022)

Na Komisiji smo septembra 2022 pripravili posvet Integriteta v odnosu do legalnosti in legitimnosti, na katerem smo iskali odgovore na vprašanje, kako naj integriteta v praksi postane standard. Več o dogodku je na tej spletni povezavi.

Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru (2011)

Na integriteti utemeljena odgovornost za skupne vrednote

Komisija za preprečevanje korupcije je v letu 2011 že tretje leto zaporedoma organizirala javno razpravo o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, ki je potekal v dvorani Državnega sveta, je bil tokrat posvečen počastitvi 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije ter mednarodnemu dnevu boja proti korupciji oz. Konvenciji Združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra leta 2003. V letu 2012 je bil pod enakim naslovom izdan tudi zbornik s prispevki avtorjev.

Spodbuda širši javnosti k razpravi o skupnih vrednotah in načinih, kako s konsenzom ter družbeno odgovornostjo do teh vrednot preseči medsebojne razlike in nesoglasja, ki pomenijo oviro na poti do sreče in blaginje ter razviti nove modele upravljanja in razvoja na nacionalni ter globalni ravni, so bile ambicije prizadevanj pri pripravi zdaj že tradicionalnega posveta o vlogi skupnih vrednot in etike v javnem prostoru in zbornika, ki je bil kot nadgradnja dogodka izdan leta 2012. V njem so združeni prispevki govorcev, nadgrajeni z razmišljanji iz posveta, in dodatni prispevki avtorjev, ki na dogodku niso bili prisotni.

V posvetu pod vodstvom takratne namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije dr. Liljane Selinšek so kot slavnostni govorci sodelovali: dr. Janek Musek: Vrednote, družba prihodnosti in Slovenija, Peter Kovačič Peršin: Etos osebe (vrlin), dr. Igor Pribac: Javna etika, dr. Albin Igličar: Vrednote in etika v zakonodajni dejavnosti, dr. Miro Cerar: Etika sodnika in mag. Bećir Kečanović: Na integriteti utemeljena odgovornost javnega sektorja.

Dogodek je otvoril takratni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, ki poudarja, da je pomembno odpirati javni prostor razpravi o etiki in vrednotah: »Korupcija v Sloveniji je problem. Redko je korupcija vzrok, ampak je njena razširjenost posledica stanja družbenih anomalij, vrednostne krize in širših strukturnih težav. Za njihovo reševanje pa nista dovolj le učinkovitost in profesionalizem, saj sta oba brez etosa, vrednot in integritete lahko celo bolj nevarna kot zgolj apatija in pasivnost.«

Razprava je pokazala, da v družbi obstaja veliko pomanjkanje odnosa do vrednot. Prav tako se ponovno potrjuje prepričanje, da obstajajo temeljne vrednote, v katere ne kaže dvomiti, kar je bilo ugotovljeno tudi na posvetih iz prejšnjih let. Ena od ključnih vrednot, ki ji je bil namenjen ta posvet, je plebiscitarna odločitev o lastni državi. Gre za vrednoto, za katere ohranitev si moramo prizadevati ne glede na težave, s katerimi se soočamo.

Dolgoročni cilj posveta in zbornika je, da javni sektor, še posebej izobraževalne institucije, na konceptu globalne etike in univerzalnega načela integritete, kakor je ta zasnovan v konvenciji ter mednarodni etični infrastrukturi, zgradi celovito platformo za krepitev odgovornosti do temeljnih vrednot posameznika, naravnega in socialnega okolja, vladavine prava ter pravne države. Govorci in razpravljajoči so v sklepnem delu posveta izrazili željo po več tovrstnih dogodkih in predvsem pomembnosti nadaljevanja javne razprave o pomenu skupnih vrednot in etike v javnem prostoru.

Sicer je prva tovrstna razprava, ki je potekala koncem leta 2009, predstavila stališča teologov in laičnih mislecev, ki so se strinjali, da v odnosu do temeljnih vrednot človeka in družbe ne bi smelo biti bistvenih razlik. Posvet v letu 2009 pa je poudaril vrednote in načela integritete, transparentnosti ter odgovornosti javnega sektorja, tako kot jih je v povezavi s preprečevanjem korupcije v zadnjih dveh desetletjih razvila Generalna skupščina Združenih narodov in jih v sodelovanju s članicami opredelila v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji.

Predstavitev zbornika: Odgovornost za skupne vrednote

Monografijo – zbirko prispevkov o javni etiki in integriteti s poudarkom na odgovornosti za skupne vrednote – je Komisija za preprečevanje korupcije skupaj z avtorji predstavila novembra 2012. Monografijo je komisija izdala v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države.

V uvodnem delu predstavitve monografije – udeležilo se je prek 80 slušateljev – je takratni predsednik komisije Goran Klemenčič pozdravil navzoče in poudaril, da se je treba k vprašanjem javne etike znova vračati, odpirati in širiti prostor razprave o skupnih vrednotah in integriteti v javnem, družbenem prostoru: “Ne kot nadomestilo za razprave o pravni državi, načinu in kvaliteti vladanja, ampak kot njihova podstat. Vladavina prava brez etične in vrednostne podstati ter občutka za odgovornost ne more opravljati svoje ključne naloge – postavljati meje dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in inertne koruptivnosti oblasti. Danes se moramo tega zavedati bolj kot kadarkoli prej.”

Po nastopu nekaterih avtorjev, ki so predstavili ključne poudarke strokovnih prispevkov, zbranih v monografiji, so svoje videnje etike in integritete v javnem prostoru s prisotnimi delili tudi drugi udeleženci posveta.

Urednik in soavtor monografije mag. Bećir Kečanović je povzel, da razmere in tudi naravne okoliščine vse bolj opozarjajo na potrebo po novem, spremenjenem odnosu do tega, kar nam je vsem skupno, pri čemer je imela etika od nekdaj odločilno vlogo. Udeležence je seznanil, da je sicer razprava o javni etiki in integriteti že prerasla okvire in pristojnosti komisije in izrazil upanje, da bo monografija služila kot eno od izhodišč za nadaljevanje razprave o teh pomembnih vprašanjih v širšem družbenem prostoru. Ob tem je ponovno poudaril znane besede Antona Trstenjaka: “Ker noben rod ne more poznejšim posredovati vrednot, ki jih je sam zapravil, je naša skupna naloga ‘prepoznati znamenja časa’, ki nas ogovarjajo in nam sproti razgrinjajo kopreno trenutka, v katero je zavita sedanjost. Znamenja nas kličejo na odgovornost, oživljajo v nas zavest svobodnosti in nas spodbujajo k ustvarjalnosti. Kdor prepozna znamenja časa, v katerem živi, ta reši svoj trenutek in preživi.”

Sicer je javno razpravo o teh vprašanjih komisija začela leta 2009 – po ratifikaciji Konvencije Združenih narodov proti korupciji – v kateri so sodelovali pravni strokovnjaki, filozofi in teologi. Skupno sporočilo je že na prvem srečanju potrdilo večno resnico, da so univerzalne vrednote človečnosti – dostojanstvo, sočutje, sožitje, vladavina prava, mir in varnost – tako življenjsko pomembne za vse, da jih moramo enako spoštovati, ne glede na siceršnje razlike. Nadaljevanje razprave o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru je v letu 2010 sovpadalo z zakonodajnim postopkom za sprejem Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Razprava v letu 2011 pa je bila organizirana v počastitev 20. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije in dneva Konvencije ZN proti korupciji.

Zbornik Javna etika in integriteta: Odgovornost za skupne vrednote

Vpliv korupcije na slovensko gospodarstvo (2013)

Marca 2013 je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije potekal posvet z naslovom “Vpliv korupcije na slovensko gospodarstvo”. Dogodek sta organizirali Komisija za preprečevanje korupcije in Gospodarska zbornica Slovenije pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije ter Severne Irske.

V uvodnih nagovorih so predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS) Samo Hribar Milič, Nj. Eks. Andrew Page, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, ter Goran Klemenčič, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, poudarili pomembnost transparentnosti in zagotavljanja ter spoštovanja pravne države tudi v gospodarstvu. Samo Hribar Milič je med drugim izpostavil, da je pravna država temelj tržnega gospodarstva in da je šibka točka našega sistema implementacija zakonov, ki omogoča širjenje kulture nespoštovanja zakonodaje. Goran Klemenčič je slovensko tranzicijsko zgodbo opisal kot vzpostavljanje okolja, v katerem smo namesto ničelne tolerance vzpostavili sistem ničelnega tveganja, kjer torej izvajanje korupcijskih dejanj ni predstavljalo nikakršnega tveganja za izvajalca teh aktivnosti. Po besedah tretjega uvodnega govornika, Nj. Eks. Andrewa Pagea, pa je splošno znano, da je korupcija danes prisotna po vsem svetu. Vendar je to, da se država odprto zaveda svojih pomanjkljivosti, dober znak za tuje vlagatelje, ki bodo v tako okolje pripravljeni tudi investirati.

V nadaljevanju posveta sta bili predstavljeni dve pobudi za etično poslovanje v gospodarskem okolju Slovenije – Helena Brandner iz Iniciative Ethos je predstavila delovanje omenjene iniciative, Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pa pobudo združenja. V nadaljevanju je dr. Urban Vehovar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem kot sodelavec komisije predstavil izsledke raziskave o vplivu korupcije na kakovost slovenskega gospodarskega okolja, dr. Polona Domadenik je predstavila zaključke raziskave o vplivu kadrovanja v nadzorne svete na produktivnost slovenskih podjetij, dr. Marko Jaklič pa ključne dejavnike odgovornosti za današnje stanje v slovenskem gospodarstvu.

Predstavitve omenjenih avtorjev so dostopne kot priponke v nadaljevanju, objavljamo pa tudi nekaj povezav na medijske objave o dogodku:

Etično in zdravo delovno okolje (2010-12)

Komisija za preprečevanje korupcije je v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa v letih 2010, 2011 in 2012 izvedla več aktivnosti za ozaveščanje in razvoj skupnega znanja o preprečevanju trpinčenja in zaščite prijaviteljev korupcije v delovnem okolju. Leta 2011 so se aktivnostim pridružili tudi Urad za enake možnosti, Inštitut za varovanje zdravja in Inšpektorat za delo ter Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Uprava za informatiko pri Generalni policijski upravi.

Izzivi našega časa zahtevajo korenito miselno preobrazbo: mens sana in corpore sano – zdravje duha je neločljivo povezano z zdravjem telesa in obratno. Z drugimi besedami, absentizem, diskriminacija in korupcija so le del širšega problema, ki se v marsičem kaže kot rezultat zanemarjanja tega antičnega reka, ki opozarja na neločljivo povezanost duha in telesa v celoto človekove osebnosti. Tako tudi integritete posameznika, njegovih socialnih povezav, institucij družbe ter države ni mogoče ohranjati in ne krepiti brez zdravega telesa in okolja.

Aktivnosti s področja integritete in šikaniranja so bile tako osredotočene na iskanje rešitev za učinkovitejše obvladovanje tveganj absentizma, diskriminacije in korupcije na ožjem področju dela javnih uslužbencev ter razvoj multidisciplinarnega in multiorganizacijskega znanja s tega področja, v želji, da javni sektor s proaktivnim pristopom pri obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije dodatno prispeva k večji učinkovitosti varovanja človekovega zdravja v delovnem okolju, spoštovanju človekovega dostojanstva v delovnem okolju ter krepitvi pravne države, integritete, transparentnosti in odgovornosti za preprečevanje korupcije v delovnem okolju.

Komisija je v sodelovanju z omenjenimi partnerji v obdobju 2010- 2012 izvedla več posvetov.

Komisija za preprečevanje korupcije in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa o ozaveščanju in razvoju skupnega znanja o preprečevanju trpinčenja in zaščite prijaviteljev korupcije v delovnem okolju 2010

Delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju 2011

Komisija za preprečevanje korupcije je skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa, Uradom Vlade RS za enake možnosti, Inšpektoratom RS za delo in Inštitutom za varovanje zdravja organizirala delovni posvet o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju ter možnostih za razvoj proaktivnega pristopa pri upravljanju tveganj in obvladovanju opisane problematike s pomočjo načrta integritete.

Vsebina posveta:

Ugotovitve iz raziskav o najpogostejših razlogih absentizma, trpinčenja, drugih tveganjih bolezni in aktivnostih za krepitev zdravja v delovnem okolju (dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa)
Trpinčenje in drugi dejavniki kršitev pravic posameznika v delovnem okolju skozi sodno prakso delovnih sodišč (Metod Žužek, Višje delovno in socialno sodišče)
Kazenskopravni pogled na šikaniranje in druge kršitve pravic posameznika v delovnem okolju (Alenka Mordej, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani)
Delovanje Inšpektorata RS za delo na področju varovanja dostojanstva delavcev pri delu (Jasmina Rakita, Inšpektorat RS za delo)
Predstavitev rezultatov skupne ankete Urada za enake možnosti in Komisije za preprečevanje korupcije o obstoječem načinu preprečevanja trpinčenja v državnih organih in možnosti za razvoj proaktivnega pristopa na tem področju (mag. Sonja Robnik, Urad za enake možnosti)
Zaščita prijaviteljev korupcije, drugih protipravnih in neetičnih ravnanj ter sankcioniranje zlonamernih prijav (mag. Bećir Kečanović in Milena Podjed-Fabjančič, Komisija za preprečevanje korupcije)
Možnosti uporabe načrta integritete pri obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v delovnem okolju javnega sektorja (mag. Bećir Kečanović, Komisija za preprečevanje korupcije)
Primer dobre prakse (Maša Černelj, Upravna enota Maribor).

Evropska konferenca o spodbujanju duševnega zdravja ter dobrega počutja na delovnem mestu

V Berlinu je marca 2011 potekala Evropska konferenca o spodbujanju duševnega zdravja ter dobrega počutja na delovnem mestu, Promoting Mental Health and Well-being at Workplaces.

Pokazala je, da se s problematiko odsotnosti z dela zaradi bolezni (zdravstveni absentitzem) soočajo v številnih državah. Kako zahtevno in hkrati nujno je iskanje ustreznih rešitev na tem področju, so na konferenci opozarjali znanstveniki in strokovnjaki različnih držav.

Več o konferenci in siceršnjih prizadevanjih EU za promocijo zdravja si lahko preberete na tej povezavi.

Za dodatne informacije o problematiki zdravstvenega absentizma in prizadevanj za promocijo zdravja v Sloveniji predlagamo ogled naslednjih spletnih povezav:

Posvet o javni etiki in integriteti ter predstavitev zbornika: Odgovornost za skupne vrednote

Komisija za preprečevanje korupcije je novembra 2012 skupaj z avtorji predstavila monografijo – zbirko prispevkov o javni etiki in integriteti s poudarkom na odgovornosti za skupne vrednote. Monografijo je komisija izdala v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države. Tradicionalni dogodek, namenjen premisleku širše javnosti k razpravi o skupnih vrednotah, je tudi tokrat potekal v dvorani Državnega sveta.

V uvodnem delu predstavitve monografije – dogodka se je udeležilo prek 80 slušateljev – je predsednik komisije Goran Klemenčič pozdravil navzoče in poudaril, da se je treba k vprašanjem javne etike znova vračati, odpirati in širiti prostor razprave o skupnih vrednotah in integriteti v javnem, družbenem prostoru: »Ne kot nadomestilo za razprave o pravni državi, načinu in kvaliteti vladanja, ampak kot njihova podstat. Vladavina prava brez etične in vrednostne podstati ter občutka za odgovornost ne more opravljati svoje ključne naloge – postavljati meje dveh demokraciji lastnih anomalij: diktature javnega mnenja in inertne koruptivnosti oblasti. Danes se moramo tega zavedati bolj kot kadarkoli prej.«

Urednik in soavtor monografije mag. Bećir Kečanović je povzel, da razmere in tudi naravne okoliščine vse bolj opozarjajo na potrebo po novem, spremenjenem odnosu do tega, kar nam je vsem skupno, pri čemer je imela etika od nekdaj odločilno vlogo. Udeležence je seznanil, da je sicer razprava o javni etiki in integriteti že prerasla okvire in pristojnosti komisije in izrazil upanje, da bo monografija služila kot eno od izhodišč za nadaljevanje razprave o teh pomembnih vprašanjih v širšem družbenem prostoru. Ob tem je ponovno poudaril znane besede Antona Trstenjaka: »Ker noben rod ne more poznejšim posredovati vrednot, ki jih je sam zapravil, je naša skupna naloga ‘prepoznati znamenja časa’, ki nas ogovarjajo in nam sproti razgrinjajo kopreno trenutka, v katero je zavita sedanjost. Znamenja nas kličejo na odgovornost, oživljajo v nas zavest svobodnosti in nas spodbujajo k ustvarjalnosti. Kdor prepozna znamenja časa, v katerem živi, ta reši svoj trenutek in preživi.«

Seminar in posvet o obvladovanju absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v letu 2012, organiziran v sodelovanju z Upravno akademijo Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Poudarek seminarja, ki je potekal konec novembra 2012, je bil na predstavitvi sodne prakse delovnega sodišča. Posebno pozornost so predavatelji in sodelujoči namenili spodbujanju etike in dobrega upravljanja, obvladovanju psihosocialnih tveganj bolezni in odklonskih pojavov v delovnem okolju, mediaciji in upravljanju sporov ter zaščiti javnih uslužbencev, ogroženih zaradi razkrivanja in prijav korupcije ter drugih nezakonitih in neetičnih ravnanj. Posvet je tudi letos potekal z namenom, ki ga sicer že od vsega začetka izraža programska misel organizatorjev, da bi skupaj spodbudili prizadevanja za zdravje, etiko in integriteto, kulturo spoštovanja človekovega dostojanstva ter preprečevanje korupcije v delovnem okolju javnega in zasebnega sektorja. Poleg tega pa je cilj skupnih prizadevanj pri spodbujanju etičnega in zdravega delovnega okolja razviti celosten pristop, tudi za zmanjševanje finančnih stroškov dela, ki nastajajo kot posledica absentizma, trpinčenja, korupcije, delovnih sporov, odškodninskih zahtevkov.

Spoznanja iz prakse kažejo, da so strukturni vzroki absentizma, diskriminacije, trpinčenja in korupcije v delovnem okolju pogosto isti. Po različnih ugotovitvah medicinske, delovno-pravne, kazenskopravne in drugih strok ravno ti vzroki, če se nanje ne odzivamo, vodijo v razkroj medčloveških odnosov, bolezni, absentizem, diskriminacijo in trpinčenje. Konkretni primeri potrjujejo, da so v takšnem okolju izrazita tudi tveganja za korupcijo in ogrožanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju s koruptivnimi nameni in cilji. Podobno v svoji študiji o pomenu zaščite posameznikov (ang. Whistleblower protection), ogroženih zaradi razkrivanja oz. prijavljanja korupcije ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD. Zaposleni, tako v javnem kot zasebnem sektorju, so s pojavi korupcije v delovnem okolju pogosto seznanjeni prvi, ker večinoma prvi občutijo posledice in so tako tudi med najpogostejšimi žrtvami fizičnega in psihičnega nasilja.

Več v dokumentu OECD: Whistleblower Protection.

Različne vidike omenjene problematike so udeležencem predstavili dr. Polona Kovač (Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani), dr. Marija Molan (Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa), mag. Kornelija Marzel (namestnica Varuhinje človekovih pravic), mag. Klavdija Erjavec (okrožna sodnica, Delovno sodišče v Ljubljani), mag. Darko Krašovec (okrožni sodnik, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani), dr. Janez Novak (upokojeni vrhovni sodnik, svetnik, mediator), Tanja Metelko Lisec (Inštitut za Mediacijo Concordia) in mag. Bećir Kečanović (Komisija za preprečevanje korupcije), ki je vodil seminar in usmerjal razpravo.