Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Prijavitelji

Zaposlen sem v zasebnem sektorju (npr. d. o. o.), vendar notranja prijava ni bila učinkovito obravnavana. Kako postopam v tem primeru?

Zaupnik mora obravnavati prijavo skrbno, zaupno in samostojno, pri tem pa ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Poleg tega zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema[…]

Zaposlen sem v zasebnem sektorju (npr. d. o. o.), vendar delodajalec ni vzpostavil notranje poti za prijavo, čeprav bi jo moral. Kako postopam v tem primeru?

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena. Informacijo o kršitvi poda pri pristojnem organu za zunanjo prijavo. Pristojni organi za zunanjo prijavo so določeni v 14. členu ZZPri, pri čemer je pristojen tisti, v katerega delovne naloge in pristojnosti spada zaznana kršitev, kjer[…]

Sem fizična oseba in bi rad podal prijavo o kršitvi, vendar nisem pravno vešč in se bojim, da bom s tem nosil kakšno odgovornost, če se izkaže, da prijava ni bila upravičena. Sem lahko sankcioniran?

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da: ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava[…]

Zaposlen sem v zasebnem sektorju (npr. d. o. o.), vendar notranje prijave ne želim podati, saj se bojim povračilnih ukrepov. Kako postopam v tem primeru?

Če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, potem lahko poda informacijo o kršitvi neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo. ZZPri namreč v 13. členu določa, da prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če: notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, notranje prijave ne bi[…]

Kdaj je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči?

Do brezplačne pravne pomoči je prijavitelj v skladu s 23. členom ZZPri upravičen v: sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali sodnih postopkih, ki so v zvezi z njegovo prijavo, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo[…]

Ali je dopustno kot notranjo pot prijave določiti samo preko aplikacije, ki zagotavlja anonimnost, ali pa je obvezno določiti tudi način, ki ne zagotavlja anonimnosti (e-mail, telefon, pošta)?

ZZPri določa, da se prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Glede na to se notranje poti za prijavo vzpostavijo tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav (9. člen ZZPri). Poglavitno pri tem je torej, da se določi[…]

Končno poročilo zaupnika po 12. členu ZZPri zajema tako predlagane kot izvedene ukrepe – s predpostavko, da so vsi (korektivni, preventivni …) ukrepi izvedeni pred pripravo končnega poročila, znotraj obdobja 3 mesecev. V praksi lahko preiskava traja dlje oz. je potreben dodaten čas za izvedbo ukrepov, še posebej če se zadeva razširi glede na inicialno prijavo. V tem primeru torej velja, da se obvesti prijavitelja o statusu procesa oz. zakaj se preiskava podaljšuje, poročilo pa se pripravi ob dejanskem zaključku?

Zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave prijavitelja, obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka, oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani. Če preiskava traja dlje, se prijavitelja prav tako v treh mesecih obvesti o[…]

Ali prepoved razkritja identitete ni zaščitni ukrep v primeru, da prijavitelj prijavi več kot 2 leti staro dejanje, saj tretji odst. 5. člena zakona o zaščiti prijaviteljev pravi, da prijavitelj v tem primeru ni upravičen do zaščite?

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve[…]

Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar