Javni sektor – Stran 5 – Komisija za preprečevanje korupcije

Ali je nujno, da je v aktu imenovan zaupnik ali zadostuje le opis podaje prijave?

Zavezanec na podlagi štirinajstega odstavka 9. člena ZZPri sprejme notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeli zlasti: zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav; elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav; postopek[…]

Beri dalje

Ali je lahko skrbnik načrta integritete oziroma pooblaščenec za trpinčenje na delovnem mestu zaupnik?

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da[…]

Beri dalje

Po ZZPri je predpisana hramba pet let po koncu postopka. Kaj je mišljeno s koncem postopka (pravnomočnost, dokončnost)? Kako dolgo se hranijo podatki, če postopek ni uveden (npr. pet let je zastaralni rok za uvedbo davčnega nadzora)? Ali lahko v tem primeru brišemo te podatke, če v petih letih ne izvedemo nadzora?

V tem primeru veljajo navodila Ministrstva za javno upravo in splošni predpisi o ureditvi dokumentarnega gradiva (Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22) ter Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 42/17) oziroma hrambe (če drug zakon ne določa drugače). Ministrstvo za[…]

Beri dalje

Prijave po ZZPri bomo evidentirali v enotno evidenco prijav (enako kot ostale prijave), kjer se vpisujejo tudi podatki o prijavitelju (tako predvideva tudi ZZPri v 7. členu). Že sedaj velja zakonska določba o varovanju tajnosti vira prijave, ki ga izvajamo z ustreznim dodeljevanjem pravic dostopa do evidence. Ali je po ZZPri to kaj drugače mišljeno? Kako v praksi naj bi to izvajali, če gre za posebno varovanje vira prijave zaradi možnosti povračilnih ukrepov?

Prijavo se v skladu s 7. členom ZZPri evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti iz 6. člena. Zunanje prijave se tako evidentira v zadevo z drugo klasifikacijsko številko in ne v enotno evidenco prijav. Glede evidentiranja notranjih prijav v javnem sektorju pa so posebnosti, za kar je pristojno[…]

Beri dalje

Ob prijavi svojega delodajalca, poslani po predpisani zunanji poti, prijavitelj izrecno ne navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Ali moramo v teh primerih še vedno presojati (prvi odst. 17. člena), ali je potrebna zaščita prijavitelja (povezava s sedmim odstavkom 16. člena ZZPri)?

V vsakem primeru mora organ za zunanjo prijavo obravnavati prijavo (t. i. predhodni preizkus). Če organ pri obravnavi prijave presodi, da je potrebna zaščita prijavitelja zaradi tveganja za povračilne ukrepe, ki ga navaja prijavitelj, ali pa to izhaja iz okoliščin prijave, ali če je do poskusa ali povračilnega ukrepa že prišlo, potem je treba prijavo[…]

Beri dalje

Ali se preverjanje izpolnjenosti pogojev za podajo zunanje prijave iz 13. člena ZZPri preverja in, v kateri fazi postopka? Kakšne so posledice morebitne kršitve teh pogojev (ali je to zgolj programska norma)?

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda v skladu s 13. členom ZZPri) neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje za povračilne ukrepe. Pri tem je treba paziti na naslednje[…]

Beri dalje

V primeru, da je organ zavezanec tako za notranjo kot tudi zunanjo prijavo, ali je lahko zaupnik za notranjo prijavo in pooblaščena oseba za zunanjo prijavo ista oseba?

Vprašanje se sicer nanaša na dva različna postopka (notranja prijavna pot in zunanja prijava) in na dve različni vlogi (zaupnik in uradna oseba za zunanjo prijavo), vendar pa zakon ne določa morebitne nezdružljivosti slednjih – obe vlogi tako lahko opravlja ista oseba.

Beri dalje

Ali mora imeti vsak državni organ imenovanega zaupnika? Bi lahko npr. vladne službe v okviru GSV določile enega skupnega zaupnika?

Zaupnik je na podlagi 12. točke 4. člena ZZPri ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Notranja pot za prijavo se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja[…]

Beri dalje

Kategorije