Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Kršitev nasprotja interesov občinskega svetnika Občine Izola
Upravno sodišče RS je zavrnilo tožbo občinskega svetnika Občine Izola Evgenija Komljanca in tako pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija), da se je Komljanec zaradi sodelovanja v razpravi o imenovanju samega sebe za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom (ZD) Izola in zatem glasovanju zase znašel v nasprotju interesov. Ugotovitve o konkretnem primeru so s tem pravnomočne in jih v nadaljevanju objavljamo v celoti, skupaj z izjasnitvijo in sodbo. To je že peti tovrsten primer ugotovitev Komisije v zadnjih 10 mesecih, kar potrjuje pravilno delovanje Komisije pri njenih prizadevanjih za pomembnost prepoznave okoliščin nasprotja interesov in ustreznega ukrepanja v teh primerih.
Komisija je marca 2022 ugotovila, da se je občinski svetnik Občine Izola Evgenij Komljanec v isti zadevi dvakrat znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, in ni storil vsega, da se mu izogne, s čimer je ravnal v nasprotju z določbami 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Kot član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sodeloval v razpravi o Sklepu Sveta javnega zavoda ZD Izola o imenovanju samega sebe za direktorja javnega zavoda ZD Izola, nato pa je kot občinski svetnik na seji občinskega sveta glasoval za sprejetje sklepa, s katerim je soodločal o imenovanju sebe na položaj direktorja ZD Izola. Čeprav na koncu ni bil izglasovan na ta položaj, to ne spremeni okoliščin ugotovljene kršitve, da bi se moral Komljanec v celoti izločiti iz vseh faz postopka, vključno iz razprave, poleg tega pa pisno obvestiti svojega predstojnika (župana), prenehati z delom in počakati na njegovo odločitev. Ker tega ni storil, je kršil določbe ZIntPK glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov.
Komljanec je zoper ugotovitve Komisije vložil upravni spor, sredi januarja 2023 pa je Komisija prejela sodbo sodišča, ki je tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev Komisije – tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. S tem so ugotovitve postale pravnomočne. Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija zato objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo in sodbo, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK, in sodbo sodišča.
Že četrti primer pravnomočnih ugotovitev o kršitvah nasprotja interesov v zadnjem času z lokalne ravni
Tovrstne okoliščine (glasovanje zase in sodelovanje v razpravi, ki se nanaša na imenovanje sebe na določen položaj) sicer sodijo med najbolj tipične in pogoste okoliščine, ki predstavljajo dejansko nasprotje interesov. S takim ravnanjem se upravičeno pojavlja dvom o objektivnem in nepristranskem delovanju uradne osebe pri opravljanju njenih nalog, v konkretnem primeru občinskega svetnika pri glasovanju zase za direktorja javnega zavoda ZD Izola. Prav tako je s tem več kot očitno izkazan zasebni interes.
Tokratni primer kršitve nasprotja interesov je v zadnjih 10 mesecih že peti primer pravnomočnih ugotovitev Komisije o kršitvah nasprotja interesov, četrti z lokalne ravni (primeri Mahnič in Jevševar ter Škafar aprila 2022, Oražem julija 2022), peti primer je primer nekdanjega predsednika vlade. To pritrjuje dejstvu, da gre za izjemno pomemben institut, za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Prav zato Komisija pričakuje proaktivno ravnanje vseh uradnih oseb, ki so pri delu zavezane dosledno zasledovati javni interes, da bodo spoštovale določbe o nasprotju interesov s ciljem odpravljanja korupcijskih tveganj in krepitve integritete tako svoje funkcije oziroma službe kot krepitve integritete organizacije, ki jo vodijo.