Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Podžupan v novem mandatnem obdobju nastopi funkcijo župana. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti občine kot organa glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 13)

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo osebnih podatkov, in sicer spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega[…]

Minister je začasno prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti ministrstva glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 12)

V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja. Minister v skladu z ZIntPK poroča[…]

Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju ob nastopu in ob prenehanju funkcije ali dela? (vpr. 11)

Določba drugega odstavka 41. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Zavezanec preko elektronskega obrazca[…]

Zavezanec (npr. župan, poslanec, direktor) po prenehanju funkcije ali dela nastopi enako ali drugo funkcijo ali delo, zaradi katere je prav tako zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju. Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom nove funkcije je več kot en mesec, a manj kot eno leto prekinitve. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? (vpr. 10)

V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela). Zavezanec v[…]

Zavezanec po prenehanju funkcije nastopi drugo funkcijo (npr. župan po prenehanju svoje funkcije nastopi funkcijo poslanca). Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom druge funkcije ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Ali mora ponovno poročati o premoženjskem stanju? (vpr. 9)

V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja.

Zavezanec po prenehanju svoje funkcije ponovno nastopi isto funkcijo pri istem organu (npr. župan opravlja funkcijo več mandatov zapored). Med funkcijama ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti organa glede sporočanja seznamov zavezancev? (vpr. 8)

V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočiti podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem[…]

Kako je s poročanjem lobističnih stikov poslancev Evropskega parlamenta? Na primer: ko so v stiku s tujimi lobisti, glede na to, da jim po pravilih Evropskega parlamenta ni treba ničesar prijaviti? Je treba prijaviti le stike z lobisti, registriranimi v Republiki Sloveniji?

Izhajajoč iz ZIntPK (14. in 16. točka 4. člena ZIntPK) in Zakona o javnih uslužbencih (6. člen), med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na[…]

Kdo je lobiranec?

”Lobiranci” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK).  ZIntPK kot[…]

Želim postati lobist. Katere pogoje moram izpolnjevati?

V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh[…]

Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar