Leta 1996 je Svet Evrope kot eno svojih prioritet začel izvajati akcijski program proti korupciji. Leta 1997 je bila sprejeta resolucija z delovnim naslovom “20 vodilnih načel v boju zoper korupcijo”, ki je opredelila področja, na katerih je ukrepanje držav nujno in jih je treba vključiti v njihove strategije boja proti korupciji.

Sicer osrednji pravni akt Sveta Evrope v boju proti korupciji predstavlja Kazenskopravna konvencija o korupciji (Criminal Law Convention on Corruption), ki je postala odprta za podpis 27. januarja 1999, Slovenija pa jo je ratificirala 12. maja 2000.

V okviru Sveta Evrope je leta 1999 začela delovati Skupina držav za boj proti korupciji (GRECO – Council of Europe’s Group of States against Corruption), pri čemer je bila Slovenija ena od 19 ustanovnih članic skupine. Osnovna naloga GRECO je nadzor nad bojem proti korupciji v državah članicah; v ta namen izvaja ocenjevalne postopke o zakonodajah držav, institucionalni ureditvi boja zoper korupcijo in praktičnih dosežkih na tem področju. Decembra 2002 je bil Drago Kos, bivši predsednik KPK, izvoljen za njenega predsednika, od marca 2013 pa je članica GRECO Biroja vodja Službe za preventivo na Komisiji mag. Vita Habjan Barborič. Skupina se sestaja na skupščinskih zasedanjih na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu, člani Biroja pa na rednih delovnih srečanjih. 

GRECO: www.coe.int;

Ogled poročil GRECO

Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija o korupciji:

Criminal Law Convention on Corruption

Civil Law Convention on Corruption

Pregled tematik okroglih miz GRECO:

Tours de table

POROČILA GRECO O SLOVENIJI

1) PRVI KROG OCENJEVANJA je potekal od 1. 1. 2000 do 31. 12.  2001, in je v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Statuta GRECO temeljil na naslednjih določbah:

• vodilno načelo 3 (organi, zadolženi za preprečevanje, preiskovanje, pregon in razsojanje o korupcijskih kaznivih dejanjih: pravni status, pooblastila, sredstva za zbiranje dokazov, neodvisnost in avtonomija)
• vodilno načelo 7 (specializirane osebe ali organi za zatiranje korupcije, sredstva, ki jih imajo na razpolago)
• vodilno načelo 6 (imuniteta pred preiskavo, pregonom in sojenjem o korupciji).

Poročila:

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Prvi krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji (2000)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Prvi krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil (2003)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Prvi krog ocenjevanja – Dodatek k Poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil (2005)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Prvi krog ocenjevanja – Drugi Dodatek k Poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil (2006)

2) DRUGI KROG OCENJEVANJA je potekal med 1. januarjem 2003 in 30. junijem 2005, v skladu s tretjim odstavkom 10. člena Statuta GRECO pa je obravnaval naslednje teme:

• Tema I – Premoženjska korist, pridobljena s korupcijo: vodilni načeli 4 (zaseg in zaplemba premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo) in 19 (povezave med korupcijo in pranjem denarja/organiziranim kriminalom), ki ju za članice, ki so ratificirale Kazenskopravno konvencijo o korupciji (ETS 173), dopolnjujejo 13. člen, tretji odstavek 19. člena in 23. člen konvencije;
• Tema II – Javna uprava in korupcija: vodilni načeli 9 (javna uprava) in 10 (javni uslužbenci);
• Tema III – Pravne osebe in korupcija: vodilni načeli 5 (pravne osebe) in 8 (davčna zakonodaja), ki ju za članice, ki so ratificirale Kazenskopravno konvencijo o korupciji (ETS 173), dopolnjujejo 14. člen, 18. člen in drugi odstavek 19. člena konvencije.

Poročila:

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Drugi krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji (2003)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Drugi krog ocenjevanja – Poročilo o izpolnjevanju priporočil Republike Slovenije (2006)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Drugi krog ocenjevanja – Dodatek k Poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil (2008)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Drugi krog ocenjevanja – Drugi dodatek k Poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil (2009) (samo v angleščini)

3) TRETJI KROG OCENJEVANJA, ki se je začel 1. januarja 2007, ocenjuje naslednje teme:

• Tema I – Inkriminacije: členi 1a in 1b, 2-12, 15-17, prvi odstavek 19. člena Kazenskopravne konvencije o korupciji (ETS 173)1, členi 1-6 Dodatnega protokola h kazenskopravni konvenciji o korupciji2 (ETS 191) in Vodilni princip št. 2 (inkriminacija korupcije).
• Tema II – Transparentnost financiranja političnih strank: členi 11, 12, 13b, 14 in 16 Priporočila št. Rec (2003) 4 o splošnih pravilih proti korupciji pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj, in – bolj splošno – Vodilni princip št. 15 (financiranje političnih strank in volilnih kampanj).

Poročila:

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Tretji krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – inkriminacije (Tema I) (2007)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Tretji krog ocenjevanja – Poročilo o transparentnosti financiranja političnih strank v Republiki Sloveniji – (Tema II) (2007)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Tretji krog ocenjevanja – Poročilo o izpolnjevanju priporočil Republike Slovenije »Inkriminacije« »Transparentnost financiranja političnih strank« (Tema I in Tema II) (2010) (samo v angleščini)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Tretji krog ocenjevanja – Drugo Poročilo o izpolnjevanju priporočil Republike Slovenije »Inkriminacije« »Transparentnost financiranja političnih strank« (Tema I in Tema II) (2012) (samo v angleščini)
• GRECO Skupina držav proti korupciji –Tretji krog ocenjevanja – Vmesno poročilo o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil »Inkriminacije« »Transparentnost financiranja političnih strank« (2013)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Tretji krog ocenjevanja – Dodatek k drugemu poročilu o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil “Inkriminacije (ETS 173 and 191, GPC 2)”“Transparentnost financiranja političnih strank”

4) ČETRTI KROG OCENJEVANJA, ki se je začel v letu 2012, ocenjuje naslednje teme:

• Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih

Poročila:

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Četrti krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih (2013)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Četrti krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih (2014)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Četrti krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih (2015)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Četrti krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih (2016)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Četrti krog ocenjevanja – Poročilo o Republiki Sloveniji – Preprečevanje korupcije pri poslancih, sodnikih in tožilcih (2018)

5) PETI KROG OCENJEVANJA, ki se je začel 1. januarja 2017, ocenjuje naslednje teme:

• Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v centralni vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) in v organih preiskave, pri čemer GRECO ocenjuje doseganje, med drugimi, naslednjih temeljnih standardov:
  • Resolucija (97) 24 o dvajsetih vodilnih načelih za boj proti korupciji (vodilna načela 1, 3, 6, 9, 10, 11, 13, 16, 19)
  • Priporočilo R (2000) 10 o kodeksih vedenja za javne uradnike
  • Priporočilo 1908 (2010) Parlamentarne skupščine o lobiranju v demokratični družbi (Evropski kodeks dobrega vedenja pri lobiranju)
  • Pripročilo Rec (2001) 10 Odbora ministrov v zvezi z Evropskim kodeksom policijske etike
  • Konvencija ZN proti korupciji (2003) (Poglavje I, Splošne določbe; Poglavje II, Preventivni ukrepi; Poglavje IV, Tehnična pomoč in izmenjava informacij)

Poročila: 

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Peti krog ocenjevanja – Poročilo o ocenjevanju Slovenija – Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v centralni vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) in v organih preiskave (2017)
• GRECO Skupina držav proti korupciji – Peti krog ocenjevanja – Poročilo o izpolnjevanju priporočil (2020)
• GRECO Compliance Report on Slovenia – Fifth Evaluation Round – Preventing corruption and promoting integrity in central governments (top executive functions) and law enforcement agencies (2020)

6) AD HOC POSTOPKI (PRAVILO 34)

Poročila:

• GRECO Skupina držav proti korupciji – Ad hoc poročilo o Sloveniji (34. člen) (2019)

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development) je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih ter razvojnih politikah,  mednje od leta 2010 spada tudi Republika Slovenija.

OECD je nastala leta 1961 in tako nadomestila predhodnico – Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC). Namen organizacije je širjenje politike, ki omogoča največjo mogočo gospodarsko rast, zaposlenost in naraščajoč življenjski standard v državah članicah. Poleg tega si prizadeva za razvoj gospodarstev v državah nečlanicah in pospeševanje svetovne trgovine.

Leta 1997 je OECD sprejel Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki je stopila v veljavo leta 1999. Konvencija zavezuje Republiko Slovenijo od leta 2001, že pred članstvom v OECD pa je Slovenija zastopala svoje interese v Delovni skupini OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju (Working Group on Bribery in International Business Transactions).

Države članice delovne skupine v procesu medsebojnega ocenjevanja ugotavljajo skladnost predpisov posamezne države s Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in na njeni podlagi izdanimi priporočili. Slovenija je bila v okviru delovne skupine predmet prve in druge faze ocenjevanja, priporočila, ki jih je v zvezi s tem izdala delovna skupina, pa so bila predmet tretje faze ocenjevanja v letu 2013.

Komisija v OECD zastopa Republiko Slovenijo tudi v Mreži za integriteto javnega sektorja (Working Party of Senior Public Integrity Officials, SPIO).

Več o vključitvi Slovenije v OECD:

http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenija_v_oecd/index.html

Ocenjevanje OECD (poročila so v angleškem jeziku)

• Slovenija – Faza 1: Poročilo o implementaciji Konvencije OECD o boju proti podkupovanju (Poročilo je Delovna skupina za boj proti podkupovanju pri OECD sprejela 28. februarja 2005)
• Slovenija – Faza 2: Poročilo o implementaciji Konvencije OECD o boju proti podkupovanju (Poročilo je Delovna skupina za boj proti podkupovanju pri OECD sprejela 21. junija 2007)
• Slovenija – Faza 2: Nadaljevalno poročilo o implementaciji Konvencije OECD o boju proti podkupovanju od junija 2007 naprej (Poročilo je Delovna skupina za boj proti podkupovanju pri OECD sprejela 6 oktobra 2009)
• Slovenija – Faza 3 Poročilo o implementaciji Konvencije OECD o boju proti podkupovanju (Poročilo je Delovna skupina za boj proti podkupovanju pri OECD sprejela 5 junija 2014)
• Slovenija – Faza 3 Nadaljevalno poročilo o implementaciji Konvencije OECD o boju proti podkupovanju od junija 2014 naprej (Poročilo je Delovna skupina za boj proti podkupovanju pri OECD sprejela 29 julija 2016)

Smernice OECD za večnacionalne družbe

Republika Slovenija je od julija 2010 članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD. Gre za organizacijo, ki združuje 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikujejo svetovne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah. Članstvo Republiki Sloveniji prinaša nove obveznosti in dejavnosti na različnih področjih.

Republika Slovenija je leta 2002 pristopila k Deklaraciji OECD o mednarodnih naložbah in večnacionalnih družbah. Deklaracija izraža vrednote in standarde, ki so pomembna sestavina splošne družbene odgovornosti gospodarskih družb. Vsebuje štiri ključne instrumente na področjih, ki se močno prepletajo in dopolnjujejo, eden od instrumentov pa so tudi Smernice OECD za večnacionalne družbe. Gre za usklajena priporočila, ki jih vlade podpisnice Deklaracije naslavljajo na večnacionalne družbe v tuji lasti, ki delujejo na ozemlju posamezne države, ali na domače družbe, ki vlagajo v tujino in delujejo kot večnacionalne družbe po merilih OECD. Smernice so celovit in splošen kodeks odgovornega ravnanja večnacionalnih družb, ki dopolnjujejo notranjo zakonodajo, nastale pa so prav zaradi globalizacije in nadnacionalnih dejavnosti gospodarskih družb. Za družbe niso pravno zavezujoče, so pa moralno zavezujoč dokument, ki bi moral biti podlaga za družbeno odgovorno ravnanje vlad in zasebnega sektorja. Vsebujejo prostovoljna načela in standarde za odgovorno poslovno ravnanje v skladu z veljavnim pravnim redom.

Smernice med drugim urejajo tudi področje boja proti podkupovanju, pri čemer določajo, da podjetja ne smejo neposredno ali posredno ponujati, obljubljati, dajati ali zahtevati podkupnine ali neprimerne prednosti, da bi pridobila ali ohranila posel ali drugo nedopustno prednost. Prav tako ne smejo dopustiti vplivanja ali dopuščati, da se od njih pričakuje podkupnina ali druga neprimerna prednost. Podjetja naj zlasti:

• ne ponujajo plačila kakršnegakoli dela pogodbene vrednosti javnim uslužbencem ali zaposlenim pri poslovnih partnerjih ali ne popuščajo zahtevam za taka plačila
• poskrbijo, da so nagrade zastopnikom sorazmerne ali namenjene zgolj za zakonite storitve
• povečujejo preglednost svojih dejavnosti pri zatiranju podkupovanja in izsiljevanja
• spodbujajo ozaveščenost zaposlenih in ravnanje v skladu s politiko podjetja pri zatiranju podkupovanja in izsiljevanja
• sprejemajo sisteme nadzora nad upravljanjem, ki naj odvrača od podkupovanja in koruptivnih praks
• ne dajejo nezakonitih prispevkov kandidatom za javno funkcijo ali političnim strankam ali drugim političnim organizacijam

Za več informacij o Smernicah OECD za večnacionalne družbe kliknite tukaj.

Uradna stran OECD:

www.oecd.org

Aktivnosti OECD na področju preprečevanja korupcije:

http://www.oecd.org/corruption-integrity/

Več o Mreži za integriteto javnega sektorja (SPIO):

https://www.oecd.org/corruption/ethics/working-party-of-senior-public-integrity-officials.htm

Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju:

SI: https://arhiv.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2018/07/MKBPTJ_01.pdf.pdf
EN: http://www.oecd.org/daf/anti-bribery/ConvCombatBribery_ENG.pdf

Organizacija Združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija suverenih držav, ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, razvoja prijateljskih odnosov med narodi, spodbujanja socialnega napredka, boljšega življenjskega standarda ter človekovih pravic. Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992.

Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC; Office des Nations unies contre la drogue et le crime) je urad Združenih narodov, ki je bil ustanovljen leta 1997 kot Urad za nadzor nad drogami in preprečevanje kriminala z združitvijo Programa Združenih narodov za nadzor nad prepovedanimi drogami (UNDCP) in Oddelek za preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje v Uradu Združenih narodov na Dunaju, ki je aktualno ime sprejel leta 2002.

Urad se osredotoča na trgovino in zlorabo prepovedanih drog, preprečevanje kriminala in kazensko pravosodje, mednarodni terorizem in politično korupcijo.

Z vidika omejevanja korupcije je pomemben dokument Konvencija ZN proti korupciji (UNCAC – UN Convention against Corruption – zaradi nevarnosti, ki jih korupcija prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti in vladavine prava na splošno, jo je Generalna skupščine ZN 31. oktobra 2003 sprejela kot prvo globalno protikorupcijsko pogodbo. Njeni glavni poudarki so usmerjeni v ukrepe preprečevanja korupcije (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju), dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji. Ukrepi na področju preprečevanja korupcije vključujejo model preprečevanja korupcije, ustanovitev protikorupcijskih organov v posameznih državah članicah, večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, osveščanje javnosti o korupciji ter mednarodno sodelovanje na vseh področjih boja proti korupciji. Konvencija zahteva tudi ureditev zakonodaje na način, da ta zajame vsa področja korupcije, opredeljena v konvenciji. Posebej pa se zavzema za vrnitev nacionalnega bogastva in premoženja, ki je bilo nelegalno odtujeno predvsem v državah v razvoju, kjer sta ponavadi prisotni visoka stopnja korupcije ter podkupljivost uradnikov.

UNCAC je prvi in edini univerzalni pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. 9. decembra 2003 ga je v Meridi v Mehiki podpisalo 111 držav, zaradi česar je 9. december razglašen za Mednarodni dan boja proti korupciji. Konvencija je nato stopila v veljavo leta 2005, ko je imela že 140 podpisnic. Državni zbor Slovenije jo je ratificiral 6. februarja 2008, predsednik republike pa jo je podpisal 14. februarja 2008. Slovenija je ratifikacijsko listino deponirala 1. aprila 2008. Od začetka do danes je konvencijo podpisalo že 189 držav.

Države pogodbenice konvencije UNCAC so z namenom učinkovitega izvajanja konvencije ustanovile tako imenovani Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije. Koordinacijo na področju Preglednega mehanizma izvaja Skupina za pregled implementacije, ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav za ocenjevanje posamične države. Samoocenjevanja tako potekajo od leta 2010. Slovenija je v prvem letu ocenjevanja sodelovala – skupaj s Poljsko – pri evalvaciji ukrajinske zakonodaje. V drugem letu samoocenjevanja držav pogodbenic UNCAC (2011/2012) je Slovenija, skupaj s Hondurasom, sodelovala pri ocenjevanju Kolumbije. Slovenija je bila na vrsti jeseni 2012, v tretjem ocenjevalnem letu. Petindvajsetega julija 2017 se je formalno začel pregled Slovenije v okviru drugega kroga pregledovanja izvajanja UNCAC, ki se je osredotočal na poglavje II (preprečevanje korupcije) in poglavje V (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja). Ocenjevanje Slovenije, ki se je formalno zaključilo januarja 2023, je koordiniral vodja Centra za žvižgače na Komisiji Gregor Pirjevec.

Ocenjevanje UNODC

• UNODC Poročilo o implementaciji III in IV poglavja UNCAC v Sloveniji – 2010 – 2015
• UNODC Poročilo o implementaciji II in V poglavja UNCAC v Sloveniji – 2016 – 2021

Evropska komisija (EK) je 3. 5. 2023 predstavila vrsto predlogov za nove in okrepljene protikorupcijske ukrepe, ki predstavljajo tako mejnik v boju proti korupciji na nacionalni ravni in na ravni EU, kot tudi zavezo EK, da čimprej nadgradi obstoječe ukrepe, okrepi prizadevanja za vključitev preprečevanja korupcije v zasnovo politik in programov EU ter dejavno podpre delo držav članic pri uvedbi protikorupcijskih politik in zakonodaje. Na Komisiji za preprečevanje korupcije predlagane ukrepe pozdravljamo, saj – tako kot naše delo – naslavlja tako boj proti korupciji kot preventivne mehanizme njenega preprečevanja.

V skupnem sporočilu EK in Visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o boju proti korupciji instituciji pozivata k oblikovanju protikorupcijske strategije EU in napovedujeta vzpostavitev nove EU mreže za boj proti korupciji, ki bo združevala organe kazenskega pregona in preprečevanja korupcije, strokovnjake, civilno družbo ter druge deležnike. Nova mreža bo delovala kot katalizator prizadevanj za preprečevanje korupcije po vsej EU, njena naloga pa bo oblikovanje najboljših praks in praktičnih smernic za učinkovitejši boj proti korupciji. Mreža bo pomagala EK pri določitvi skupnih področij, kjer je tveganje za korupcijo največje po vsej EU. Prvo srečanje nove EU mreže je napovedano za september 2023.

V skupnem sporočilu EK tudi izpostavlja, da bo pripravila predlog vzpostavitve posebnega organa, pristojnega za usklajevanje etičnih načel in standardov med skupno devetimi institucijami EU. 

EK je objavila tudi predlog nove direktive za boj proti korupciji. EU sicer ima kazensko zakonodajo za boj proti korupciji, vendar je ta razdrobljena in zastarela, njeno področje uporabe pa je omejeno. Glavna kazenska protikorupcijska zakonodaja EU sta Konvencija o boju proti korupciji uradnikov iz leta 1997 in Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ o boju proti korupciji v zasebnem sektorju iz leta 2003, ki sta bila sprejeta še pred Lizbonsko pogodbo. Dopolnjena sta bila z novejšimi instrumenti, kot sta direktiva o zaščiti finančnih interesov EU z uporabo kazenskega prava in predlagano direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev. Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti korupciji, bo (ko bo sprejet) nadomestil Okvirni sklep in Konvencijo o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije ter spremenil Direktivo (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.

Namen nove direktive je poenotenje pravil na področju boja proti korupciji v EU. V predlogu direktive, ki obsega korupcijo v javnem in zasebnem sektorju, EK predlaga poenotenje definicij kaznivih dejanj, ki se jih preganja kot korupcijo, tako bi v vsej EU – poleg podkupovanja – kazensko preganjali tudi zatajitev, trgovanje z vplivom, zlorabo položaja, oviranje pravosodnih organov in nezakonito pridobitev premoženja. EK poleg poenotenj definicij predlaga tudi zvišanje kazni za tovrstna kazniva dejanja.

EK v predlogu posebno mesto namenja okrepitvi preprečevanja korupcije (3. člen predloga direktive) in gradnji kulture integritete, kajti boj proti korupciji se začne s preprečevanjem in ustvarjanjem kulture integritete, ki ne dopušča korupcije. S predlagano direktivo se od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, kot so kampanje obveščanja in ozaveščanja ter raziskovalni in izobraževalni programi, ter da civilno družbo in organizacije, ki delujejo v lokalnih skupnostih, spodbujajo k sodelovanju v protikorupcijskih prizadevanjih. Od njih se tudi zahteva, da zagotovijo ključna preventivna orodja, kot so odprti dostop do informacij javnega značaja, učinkovita pravila za razkritje in obvladovanje nasprotij interesov v javnem sektorju, učinkovita pravila za razkritje in preverjanje premoženja javnih uslužbencev ter učinkovita pravila, ki urejajo odnose med zasebnim in javnim sektorjem. Zagotavlja skladen sklop pravil za boljše spopadanje s korupcijo v EU ter izboljšanje usklajevanja ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU.

Predlog bo tudi okrepil izvrševanje. Poročila o stanju pravne države so pokazala, da so učinkoviti sistemi kazenskega pravosodja s pravimi orodji za boj proti korupciji ključni za ohranjanje visokih standardov. Direktiva bo omogočila učinkovit boj proti korupciji po vsej EU in zagotovila minimalna pravila za spopadanje z zapleteno mrežo medsebojno povezanih dejavnosti, ki temeljijo na korupciji, prisotni v današnjih družbah. Obravnavala bo ključne dejavnike učinkovitega protikorupcijskega dela, med drugim zmogljivost, specializacijo in dostop do ustreznih preiskovalnih orodij, pa tudi ovire za učinkovito preiskovanje in pregon, kot so obremenjujoči in nepregledni postopki za odvzem imunitet ali prekratki zastaralni roki za kazniva dejanja korupcije.

Velik del predlaganih ukrepov je namenjen preiskovanju in pregonu korupcije. Iz predloga izhaja, da bi morale članice organom pregona zagotoviti vsa ustrezna orodja za preiskovanje korupcije. Obenem bi morale vzpostaviti učinkovit in pregleden postopek za odvzem imunitete v času preiskave korupcije. V skladu z direktivo bi uvedli še minimalna pravila glede zastaralnih rokov, ki bi omogočili dovolj časa za pregon korupcije.

Zadnji izmed treh glavnih elementov novega protikorupcijskega paketa pa je predlog za vzpostavitev posebnega režima sankcij skupne zunanje in varnostne politike za ukrepanje EU proti hudim korupcijskim dejanjem po vsem svetu.

GOVOR PREDSEDNICE EK O STANJU V EU

Predsednica EK Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2022 izpostavila potrebo po odločnem ukrepanju proti korupciji.

VEČ INFORMACIJ

• Strožja pravila za boj proti korupciji v EU in po svetu
• Krepitev ukrepov EU za boj proti korupciji
• Spletna stran o boju proti korupciji

Študija Evropske komisije (2023): »Krepitev boja proti korupciji: Ocenjevanje zakonodajnega in političnega okvira EU«.

Korupcija v EU ogroža varnost, spodkopava demokracijo in pravno državo ter povzroča socialno in finančno škodo javnim organom, podjetjem in državljanom. Negativno vpliva na dobro upravljanje, premišljeno upravljanje z javnim denarjem in konkurenčne trge.

Namen študije je identificirati priporočila za možne ukrepe EU na področju preprečevanja in zatiranja korupcije, vključno z ugotavljanjem, ali sploh obstaja potreba po ukrepih na nivoju EU in tudi kakšna bi bila dodana vrednost tovrstnih ukrepov.

V ta namen študija analizira ukrepe posamičnih članic EU, izvedene za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Države članice EU imajo večino potrebnih pravnih instrumentov in institucij za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Vendar rezultati, ki jih dosegajo, niso zadovoljivi po vsej EU. Protikorupcijska pravila se včasih ne izvajajo dosledno, sistemski problemi se ne obravnavajo dovolj učinkovito in ustrezne institucije nimajo vselej na voljo dovolj zmogljivosti za uveljavljanje pravil.

Rezultati študije kažejo na to, da so pristopi DČ k preprečevanju korupcije deloma neustrezni. Na področju preventive, so izpostavljena naslednja področja:
– Neustreznost ali celo neobstoj pravil v povezavi z nezakonitim lobiranjem, konflikti interesov in politiko »vrtljivih vrat«.
– Manko ali neustreznost nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev.
– Nekatere DČ nimajo posebnih služb za etiko in integriteto.
– Nekatere DČ nimajo celovite statistike oz. sistema spremljanja korupcije, kar ima za posledico manko ustreznih protikorupcijskih politik.
– Neustrezno spremljanje korupcijskih tveganj in posledično neustrezno oblikovanje protikorupcijske politike, ki bi naslavljala tveganja ipd.

Študija na več mestih izpostavlja Slovenijo: tako jo (skupaj s CY in BG) omenja v povezavi z najvišjim nazadovanjem med DČ na lestvici Indeksa zaznava korupcije (CPI 2021); kot kritične izpostavlja predolge postopka pregona KD korupcije; pri »vprašanjih v povezavi z neodvisnostjo javnih organov«, se Slovenijo omenja v povezavi z odstavitvijo vodje NPU ipd.

Študija navaja tudi vsa (še neizpolnjena) priporočila Evropske komisije in GRECO za Slovenijo (str. 93 – preglednica z »izzivi« vseh DČ) in tudi vse ostale DČ ter podrobno razčleni ureditev za boj in preprečevanje korupcije (str. 161-3).

Iz študije izhaja dodana vrednost intenzivnejših protikorupcijskih ukrepov na EU ravni in služi kot odlično izhodišče za težko pričakovan predlog Evropske komisije za direktivo o kazenskopravnem boju proti korupciji, katerega sprejetje je EK napovedala v prvi polovici leta 2023.

• Študija Evropske komisije

Komisija se je 20. 9. 2023 udeležila prvega uvodnega srečanja mreže EU za boj proti korupciji

Prvo uvodno srečanje mreže Evropske unije za boj proti korupciji (mreža) se je odvijalo na sedežu Evropske komisije v Bruslju,  ki se ga je udeležila tudi predstavnica Komisije, svetnica za evropsko in mednarodno sodelovanje mag. Jana Kulevska Črepinko.

Komisarka za notranje zadeve Ylve Johansson je v pozdravnem video nagovoru izpostavila, da je preprečevanje korupcije odgovornost celotne družbe, na kar ves čas apeliramo tudi na Komisiji. Prisotni so se prisotni seznanili s strukturo in cilji mreže ter razpravljali o slednjih in o potencialni dodani vrednosti mreže. Izmenjali so mnenja o trendih in temah, na katere bi se mreža lahko osredotočila v prihodnosti. Sledile so interaktivne razprave o nekaterih dobrih praksah in trendih, opredeljenih v Poročilu o stanju pravne države za leto 2023. Ob koncu srečanja pa so se udeleženci seznanili z možnostmi financiranja protikorupcijskih projektov v okviru Instrumenta za tehnično podporo (TSI), programa Erasmus in Sklada za notranjo varnost.

Več si lahko preberete in ogledate na tej povezavi.

EPAC / EACN

Komisija je članica Mreže evropskih partnerjev v boju proti korupciji in EU protikorupcijske mreže (EPAC/EACN).

EPAC 

EPAC (European Partners Against Corruption – Organizacija Evropskih partnerjev v boju proti korupciji) združuje že več kot 100 institucij iz vseh evropskih držav. Je formalna mreža, ustanovljena 2001, ki omogoča lažjo obravnavo čezmejnih primerov korupcije, predstavlja prostor za strokovne razprave in na splošno lajša pretok relevantnih informacij med organizacijami, še posebej primerov dobre prakse.

EACN

Leta 2004 je bila na letni konferenci EPAC-a na Dunaju dana pobuda, ki je vodila v oblikovanje še ene formalne mreže povezav med državnimi organi, vključenimi v boj proti korupciji, in sicer EACN (European Anti-Corruption Contact Network – Evropsko združenje za preprečevanje korupcije). Dokončno je bila potrjena s sklepom Sveta za pravosodje in notranje zadeve 24. oktobra 2008, formalno pa ustanovljena 6. novembra 2009 na konferenci EPAC v Novi Gorici.

EACN je organizacija, specializirana za preprečevanje in zatiranje korupcije, v kateri sodeluje več kot 50 specializiranih protikorupcijskih institucij iz 27 držav članic EU. Služi kot platforma za izmenjavo dobrih praks, najboljših rešitev na zakonodajnem in institucionalnem področju, izmenjavo kadrov in kot sredstvo pritiska na organe ter organizacije EU in njenih držav članic v smeri neodvisnega, objektivnega in profesionalnega preprečevanja ter zatiranja korupcije.

EPAC/EACN predsedujejo: Posebna preiskovalna služba Republike Litve (Special Investigation Service of the Republic of Lithuania), ki skupaj z avstrijskim Zvezni urad za boj proti korupciji (Federal Bureau of Anti-Corruption) vodijo tudi Sekretariat.

Slovenski člani mreže sta poleg Komisije še Policija (UKP, Sektor za gospodarsko kriminaliteto) in MNZ – Direktorat za policijo in druge varnostne naloge.

ENPE

Evropska mreža za etiko javnega sektorja (ENPE) služi kot platforma za izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj pri krepitvi integritete javnega sektorja, preglednosti in javne etike. 

Komisija je kot njena ustanovna članica slovesno podpisala pogodbo o ustanovitvi 10. novembra 2022, s čimer je postala njena uradna članica. Formalna ustanovitev je bila nadaljevanje junija v Parizu podpisane pristopne izjave, dogodek pa je še bolj utrdil vlogo Komisije pri krepitvi integritete v družbi. 

Mreža ENPE združuje Komisiji primerljive organe iz Francije, Avstrije, Belgije, Italije, Hrvaške, Češke, Litve, Malte, Portugalske, Slovaške in Romunije ter seveda Komisijo. Španija in Evropski varuh človekovih pravic sodelujejo v mreži kot opazovalci.

Sodelovanje v okviru mreže trenutno poteka pod predsedstvom francoske Visoke oblasti za transparentnost javnega sektorja.

Cilj ENPE je spodbujati kulturo javne integritete in harmonizacijo standardov, smernic in zakonov v EU, med drugim je ena od njenih prednostnih nalog, da Evropski komisiji (EK) predloži svoj nabor predlogov k predlogu EK za direktivo o kazenskopravnem boju proti korupciji (ki ga je EK predložila 3. maja 2023).

ENIP

Komisija je tudi članica neformalne Evropske mreže strokovnjakov s področja integritete (ENIP; The European Network of Integrity Practitioners). Mreža je nastala iz potrebe po izmenjavi znanja in izkušenj s področja upravljanja integritete v javnem sektorju. Prvo srečanje je potekalo marca 2015 v Haagu na Nizozemskem, kjer je bilo sklenjeno partnerstvo in dogovor, da se bodo strokovnjaki, ki se dnevno ukvarjajo z vprašanji etike in integritete, sestajali na rednih srečanjih in si izmenjevali izkušnje in dobre prakse. Poleg predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije so v ENIP-u še:

• the Federal Anti-Corruption Office in Austria (BAK),
• Estonian Public Service Ethics Committee,
• Ministry of Justice in Finland,
• the Civil Service Council of the Slovak Republic,
• House for Whistleblowers of the Kingdom of the Netherlands,
• Swiss Compliance Offices (DFAE),
• Civil Service Department of the Chancellery of the Prime Minister of Poland.

14. 10. 2016 je srečanje gostila Komisija za preprečevanje korupcije.

NEWA

Komisija je članica novoustanovljene Mreže evropskih organov za integriteto in zaščito prijaviteljev (NEIWA – The Network of European Integrity and Whistleblowing Authorities), ki je nastala leta 2019 na pobudo nizozemskega organa za zaščito prijaviteljev. Mreža služi kot platforma za izmenjavo dobrih praks in izkušenj povezanih z implementacijo EU direktive za zaščito prijaviteljev.

Prenosi direktive v nacionalno zakonodajo v vseh EU državah članicah: https://www.whistleblowingmonitor.eu/

ELRN

Evropska mreža registratorjev lobiranja (ELRN) je nastala marca 2018 na pobudo francoske Visoke oblasti za transparentnost javnega sektorja. Namen te pobude je bil ustvariti forum, v katerem lahko člani vsakodnevno prosto razpravljajo o svojem poslanstvu reguliranja lobiranja in njegovega izvajanja. Poleg Komisije so članice ELRN tudi primerljive institucije iz EU držav članic, UK in Srbije ter Sekretariat Skupnega registra za preglednost EK, Evropskega parlamenta in Sveta.

PRETEKLI PROJEKTI

EACT

Evropsko protikorupcijsko usposabljanje (EACT – European Anti-Corruption Training) – pod sloganom “Praksa se povezuje s prakso” – je bil trilateralni projekt, v katerem so sodelovale štiri protikorupcijske institucije treh držav: avstrijski zvezni urad za preprečevanje in boj proti korupciji (BAK – Federal Bureau of Anti-Corruption), slovaški urad za boj proti korupciji (Bureau of the Fight against Corruption), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Komisija za preprečevanje korupcije.

Projekt je trajal dve leti (2011–2013). V letu 2012 je projekt pridobil nekaj manj kot 400.000 evrov evropskih sredstev. Uvodna konferenca je potekala septembra 2011 v Avstriji. Na njej so bile ustanovljene tri delovne skupine: 1. DS odkrivanje in pregon, ki jo je vodila Avstrija, 2. DS za preventivo, ki jo je vodila Slovenija in 3. DS za mednarodno sodelovanje, ki jo je vodila Slovaška. Tri dvodnevna srečanja vsake delovne skupine so v letu 2012 potekala v vodilnih državah. Vsebinski poudarek delavnic je bil na študiji primerov in izmenjavi praktičnih izkušenj. Zaključna konferenca je bila leta 2013 v Sloveniji.

V EACT so bile vključene protikorupcijske institucije držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

V sklopu projekta je bil izdelan priročnik dobrih praks.

Mejniki projekta

• 7. junij 2011, Dunaj, Avstrija – podpis memoranduma o soglasju glede sodelovanja pri izvedbi projekta EACT.
• 19.–24. september 2011, Baden in Laxenburg, Avstrija – otvoritvena konferenca dvoletnega trilateralnega projekta EACT.

Na konferenci je aktivno sodelovala tudi delegacija KPK, ki jo je vodil Rok Praprotnik, namestnik predsednika komisije. Predstavniki komisije so 22. septembra vodili celodnevno delavnico, na kateri so visokim uradnikom evropskih protikorupcijskih institucij predstavili nekatere aktivnosti komisije in NPU na področju preprečevanja korupcije, s poudarkom na transparentnosti delovanja države in porabe javnega denarja, načrtih integritete in lobiranju. Rok Praprotnik je na začetku poudaril pomen preventive pri preprečevanju korupcije, ki jo “lahko primerjamo s preventivno medicino, katere namen je preprečevati bolezni in poškodbe, da kasneje ni potrebno dolgotrajno in boleče zdravljenje”. Direktor NPU Harij Furlan pa je ob tej priložnosti izpostavil pomen nekaterih orodij, ki so namenjena preventivi, kot denimo Supervizor, vendar so hkrati zelo uporabna tudi za preiskovalne organe. Gosta “slovenskega” dne v okviru EACT sta bila tudi predstavnik OECD in Diana Wallis, podpredsednica Evropskega parlamenta, zadolžena za transparentnost. Slovenski dan se je zaključil z okroglo mizo pod naslovom Več transparentnosti za manj korupcije.

• 23. september 2011, Laxenburg – vzpostavitev treh tematskih delovnih skupin, in sicer preventiva pod vodstvom Slovenije, odkrivanje in pregon (Avstrija) ter mednarodno sodelovanje (Slovaška). Tri dvodnevna srečanja vsake delovne skupine so potekale v letu 2012 v vodilnih državah.
• 17.–19. januar 2012, Dunaj – potekala je prva izmed treh delavnic na temo odkrivanja in pregona korupcije, ki jo je organiziral BAK.
• 26.–28. marec 2012, Ljubljana – KPK in NPU sta organizirala prvo izmed treh mednarodnih delavnic v okviru delovne skupine Preventiva.

Mednarodna delavnica z naslovom “Using technology and big data for preventing corruption and enhancing open governance” je bila namenjena izmenjavi dobrih praks s področja uporabe tehnologije, kot sredstva za učinkovit boj in preprečevanje korupcije. Potekala je v prostorih KPK, udeležili pa so se je predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana.

Cilj delavnice je bil dvig zavesti o tem, da je bila tehnologija do zdaj premalo uporabljena za namene preprečevanja korupcije in da bi lahko protikorupcijske institucije z obstoječimi javno dostopnimi bazami podatkov, njihovo povezljivostjo in učinkovitejšo rabo tehnologije že zdaj bolje obvladovale ogromen korpus podatkov. Ob začetku delavnice sta zbrane nagovorila predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič in v. d. direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko.

»Tehnologij imamo veliko, vendar do zdaj še niso bile v zadostni meri uporabljene za preprečevanje korupcije. Samo akumuliranje podatkov ni dovolj, treba jih je pravilno organizirati za boljši nadzor nad lobiranjem, nasprotjem interesov, omejitvami poslovanja in drugim,« je povedal Klemenčič in dodal, da obstajajo orodja, s pomočjo katerih lahko z malo sredstvi dosežemo veliko.

Na delavnici so sodelovali še mag. Mitja Jermol, predstavnik Instituta Jožef Stefan, Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, dr. Matej Kovačič, koordinator analitike in informacijske varnosti na Komisiji za preprečevanje korupcije, Gašper Žejn, OpenData.si, in Marko Rakar, znani hrvaški bloger in aktivist za transparentnost.

• 17.–19. april 2012, Dunaj – potekala je druga izmed treh delavnic na temo odkrivanja in pregona korupcije, ki jo je organiziral BAK.
• 16.–18. maj 2012, Bratislava – potekala je prva izmed treh delavnic v okviru delovne skupine Mednarodno sodelovanje, ki jo je organiziral slovaški urad za boj proti korupciji.
• 11.–13. junij 2012, Bled – Komisija za preprečevanje korupcije in NPU sta v okviru delovne skupine Preventiva organizirala drugo od treh mednarodnih delavnic z naslovom »Preventivni ukrepi v boju proti korupciji – izmenjava dobrih praks«.

Delavnica je potekala na Bledu, udeležili pa so se je predstavniki protikorupcijskih institucij držav članic EU, schengenskega območja in Zahodnega Balkana. Tokrat je bila delavnica namenjena izmenjavi dobrih praks s področja preventivnih ukrepov v boju proti korupciji, saj je izvajanje aktivnosti osveščanja družbe o korupciji in njenih posledicah ter oblikovanje politike preprečevanja korupcije in krepitve integritete prioriteta vseh evropskih držav ter predvsem njihovih protikorupcijskih institucij.

Udeleženci so se osredotočili tudi na različne prakse držav pri urejanju področja ugotavljanja nasprotja interesov in se podrobno seznanili s smernicami in orodji za obvladovanje nasprotja interesov, ki jih je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in ki jih je v njenem imenu predstavil Janos Bertok, vodja oddelka OECD za integriteto v javnem sektorju. Predstavnik OECD je predstavil tudi dobre prakse različnih držav OECD pri opredelitvi in pripravi etičnih kodeksov v javnem sektorju ter različne mehanizme za njihovo uveljavitev, za katere je izpostavil, da so le-ti pomembni predvsem zato, ker uvajajo smernice, kako se vesti v primeru, ko dobimo, recimo, darila, vendar pa je to le del rešitve. Z analizo parlamentarnih etičnih kodeksov držav članic EU pa je udeležence seznanila dr. Katarina Žagar iz Državnega zbora RS.

• 15. oktober, Brdo pri Kranju – potekala je zaključna konferenca projekta EACT. Skupno sporočilo govorcev je bilo enotno – da je tovrstno nadnacionalno povezovanje v boju proti korupciji edini pravi način spopadanja s tem problemom, ki ni omejen na posamezne države, zato terja skupne rešitve. 

Izdan je bil tudi EACT priročnik, ki je združil znanje in praktične izkušnje pri preprečevanju korupcije štirih protikorupcijskih organov treh evropskih držav – Avstrije, Slovaške in Slovenije ter sodelujočih ekspertov iz protikorupcijskih institucij iz ostalih držav EU.

Mednarodna akademija za boj proti korupciji (IACA – International Anti-Corruption Academy) je samostojna mednarodna organizacija za izobraževanje, poklicno usposabljanje in raziskovanje na področju boja proti korupciji, predstavlja pa tudi podij za povezovanje in mednarodno sodelovanje v boju proti korupciji. Akademija je nastala kot skupna iniciativa Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNDOC – United Nations Office on Drugs and Crime), Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Republike Avstrije in drugih deležnikov, med njimi tudi Slovenije, kot odziv na razširjenost korupcije po svetu in odgovor na pomanjkljivosti obstoječega izobraževanja na temo preprečevanja in zatiranja korupcije.

Sedež akademije je v mestu Laxenburg v Avstriji. Članstvo v akademiji je omejeno na države članice Združenih narodov in mednarodne organizacije. Slovenija, kot ustanovna članica, se bo v prihodnjih mesecih potegovala za mesta v organih organizacije ter na ta način aktivno sodelovala in vplivala na oblikovanje kakovostnih vsebin za slovenske organe preventive, nadzora, odkrivanja in pregona.

Razpis za dekana IACA

Svet guvernerjev IACA je po odločitvi o suspendiranju dekana IACA Thomasa Steltzerja zaradi obtožb o domnevni storitvi kaznivega dejanja poneverbe sredstev objavil razpis za novega dekana. Rok za prijave je 15. september 2023.
Dodatne informacije so na voljo na tej spletni strani.

IACA: www.iaca-info.org