Ravnanje vodstva policijske enote, ki se udeleži pogostitve, katero plačajo podjetja, ki za potrebe te policijske enote izvajajo različne storitve, je nezakonito in ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04), na seji dne 26.4.2005 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 17
- Ravnanje vodstva policijske enote, ki se udeleži pogostitve, katero plačajo podjetja, ki za potrebe te policijske enote izvajajo različne storitve, je nezakonito in ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je po elektronski pošti prejela dopis, ki ga je Komisiji posredoval novinar ene izmed medijskih hiš. V dopisu novinar navaja, da je bila po njegovih podatkih s strani Generalne policijske uprave v začetku leta uvedena notranja preiskava na eni izmed policijskih enot. Razlog naj bi bil sum kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in korupcije. Policijska enota naj bi namreč že dlje časa gradbena in druga dela oddajala le določenim podjetjem, ta pa so vrhu lokalne policije zahvaljevala na različne, tudi sporne, načine. Celotno vodstvo določene policijske enote naj bi bilo na kosilu v nekem gostinskem lokalu, kjer naj bi račun (čez 100.000 SIT) plačali dve podjetji.. To naj bi se dogajalo prav v času, ko so se zbirali ponudniki na podlagi zakona o javnih naročilih za manjše vrednosti. Poleg tega naj bi policijska enota vnaprej plačala storitve za dela v prostorih policijske enote, ki pa po novinarjevih informacijah niso in tudi ne bodo opravljena.
Na koncu dopisa novinar postavlja vprašanje, a li gre po mnenju Komisije za sum storitve kaznivega dejanja, in če, katerega in ali bo Komisija ukrepala?
Komisija je v dopisu navedeno ravnanje proučila z vidika skladnosti ravnanja z Zakonom o preprečevanju korupcije in Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) ter na njem temelječih podzakonskih predpisih. Prav tako je ravnanje ocenila z vidika skladnosti ravnanja s Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev ter Kodeksom policijske etike.
Komisija je mnenja, da gre v opisanem primeru za sprejem darila vodstva policijske enote. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/2003), ki je bila sprejeta na podlagi Zakona o javnih uslužbencih določa, da so darila stvari, pravice in storitve, ki jih je mogoče finančno ovrednotiti.
Javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih daril manjše vrednosti in priložnostnih daril manjše vrednosti. Protokolarna darila so darila, ki jih izročijo funkcionarji ali javni uslužbenci drugih držav in mednarodnih organizacij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah, darila manjše vrednosti pa so darila, katerih vrednost ne presega 15.000 SIT, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 30.000 SIT, če so prejeta od iste osebe.
Vrednost darila po Uredbi je tržna cena darila oziroma razlika med tržno in plačano ceno darila. Medtem, ko Uredba za protokolarna darila primeroma določa, ob kakšnih priložnostih se izročajo, pa pri priložnostnih darilih o tem ne govori, ampak določa le vrednostni cenzus. Sam izraz priložnostna darila pove, da so to darila, ki se izročajo ob določenih priložnostih. To so lahko osebni prazniki javnega uslužbenca, državni prazniki, jubileji in podobno, torej priložnosti, v katerih se ljudje tudi v običajnem življenju po tradiciji obdarujejo. V kolikor te okoliščine niso podane, je Komisija mnenja, da ne gre za priložnostna darila in jih javni uslužbenec ne sme sprejeti.
Uredba ureja le situacije, ko je darilo izročeno javnemu uslužbencu kot posamezniku, ne ureja pa situacij, ko je darilo izročeno posamezni organizacijski enoti, v kateri javni uslužbenci opravljajo svoje delo. Zato bi vodstvo policijske enote, v kolikor je bilo darilo ponujeno policijski enoti, tega moralo zavrniti. Posamezni državni organi in njihove organizacijske enote daril na opisan način namreč ne smejo sprejemati.
V primeru pa, da je darilo v svojem imenu sprejel kateri od javnih uslužbencev, zaposlenih v policijski enoti, je bil v skladu z Uredbo dolžan izpolniti poseben obrazec in vanj navesti sledeče:
- ime, priimek in naslov darovalca,
- če se darilo izroča v imenu organa oziroma pravne osebe, navedbo tega organa oziroma te pravne osebe,
- opis darila,
- ocenjena vrednost darila,
- razlog za izročitev darila oziroma okoliščine, v katerih je darilo dano,
- datum izročitve darila,
- podpis javnega uslužbenca.
Pri tem je potrebno opozoriti, da se v konkretnem primeru lahko šteje, da so darilo v obliki plačila gostinskih storitev sprejeli samo tisti javni uslužbenci – pripadniki policije, ki so vedeli, kdo in zakaj poravnava stroške gostinskih storitev. Za pripadnike policije, ki z dejstvom, da plačilo gostinskih storitev bremeni dve podjetji, niso bili seznanjeni, obveznost izpolnjevanja obrazca seveda ni nastala, prav tako njim ni mogoče očitati kršitve katere od etičnih ali pravnih norm.
Nadzor nad izvrševanjem določil Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril je dolžan zagotoviti predstojnik policijske enote. V Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01) je v 20. členu navedeno, da javni uslužbenec ne sme dovoliti, da ga postavijo v položaj oziroma da se ustvari videz, da so ga postavili v položaj obveznosti, da vrne uslugo kateri koli osebi ali pravni osebi javnega ali zasebnega prava. Prav tako naj se tudi v uradnem svojstvu ali v zasebnem življenju ne vede tako, da je dovzeten za neprimerno vplivanje drugih. V 2. odstavku 28. člena Kodeksa je navedeno, da so določbe tega kodeksa del pogojev za zaposlitev javnega uslužbenca. Kršitev kodeksa ima lahko za posledico uvedbo disciplinskega postopka zoper javnega uslužbenca.
Za presojo ravnanja vodstva policijske enote je pomemben tudi Kodeks policijske etike, ki določa da mora policist tudi v svojem zasebnem življenju varovati ugled Policije. V zvezi s tem je pomemben 2. odstavek 9. člena Kodeksa policijske etike, ki pravi, da policist nima in ne zahteva zase ali za koga drugega nobenih privilegijev in drugih prednosti pred ostalimi državljani.
Glede na opisano dejansko stanje in pravne norme, ki veljajo za javne uslužbence oziroma policiste je Komisija mnenja, da je vodstvo policijske enote s sprejemom darila ( plačilo novoletne pogostitve ) kršilo Zakon o javnih uslužbencih in Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril, saj darila glede na okoliščine in njegovo vrednost v nobenem primeru ne bi smelo vzeti, temveč zavrniti. S tem ravnanjem se je vodstvo policijske enote postavilo v položaj, ki daje videz, da bo moralo vrniti uslugo osebama zasebnega prava, ki sta pogostitev plačali, hkrati pa tudi v položaj, ki vpliva na nepristranskost dela vodstva policijske enote. S tem je bil Kršen kodeks ravnanja javnih uslužbencev in Kodeks policijske etike. Po mnenju Komisije je odgovornost vodstva policijske enote toliko večja, ker je vodstvo v skladu z določili Kodeksa in Uredbe dolžno zagotoviti nadzorstvo nad izvajanjem določb navedenih pravnih aktov, v opisanem primeru pa je te določbe samo kršilo.
“Korupcija” po tem zakonu o preprečevanju korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Ker je vodstvo policijske enote kršilo dolžno ravnanje, ki ga zapovedujejo naštete pravne in etične norme ter je pri tem sprejelo korist v obliki plačila gostinskih storitev, je Komisija mnenja, da opisano ravnanje ustreza definiciji korupcije po zakonu o preprečevanju korupcije.
S tem je načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik