Odgovori na pogosta vprašanja – ZZPri

Na podlagi ZZPri mora vsak zavezanec* (štirinajsti odstavek 9. člena ZZPri) sprejeti in imeti svoj notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeliti zlasti:

1. zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
2. elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
3. postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
4. ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
5. obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
6. način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz petnajstega odstavka tega člena.

* Zavezanci v zasebnem sektorju so:

• zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo so subjekti s 50 ali več zaposlenimi,
• notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,otranje poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije iz delov I B. in II Priloge Direktive 2019/1937/EU.

ZZPri določa, da mora vsak subjekt, ki ima več kot 50 zaposlenih, imeti svojega zaupnika. V praksi to pomeni, da mora vsaka hčerinska družba, ki ima več kot 50 zaposlenih, imenovati svojega zaupnika, ne glede na to, da ima svojega že krovna oziroma matična družba (mama).

Po določbah ZZPri si lahko podjetja, ki imajo do 250 zaposlenih in imajo skupne sisteme, delijo naloge. Zaupniku pri podjetju je lahko v pomoč zaupnik, ki deluje na ravni matične (krovne) družbe, a ga je treba vpisati v interni akt zavezanca. Pri tem velja, kot to določa prvi odstavek 12. člena ZZPri, da zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno ter pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Zaupnik ukrene, kar je treba za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo posledic kršitve ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve.

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da gre za zaupanja vredno osebo, ki je zaposlena v tem subjektu, pri čemer ni pomembno, na katerem delovnem mestu je zaposlena, koliko delovnega staža ima, koliko zaupnikov bo delodajalec imenoval, ipd. S tem v zvezi priporočamo, da je zaupnik oseba, ki uživa ugled tako med zaposlenimi kot tudi vodstva in da pozna delo posameznih organizacijskih enot samega zavezanca. Priporočamo tudi, da se v subjektih, ki so po ZZPri zavezanci, imenuje dva takšna zaupnika (da je v primeru (daljše) odsotnosti v subjektu vedno na razpolago vsaj eden zaupnik).

Zakonodajalec ni predvidel obligatorne obličnosti akta, s katerim oziroma na kakšen način bi se imenoval zaupnik, pomembno je le, da ga vsak zavezanec ima in da so vse informacije (akt in zaupnik) ustrezno objavljene in dostopne potencialnim prijaviteljem. Na zavezancu je tako, kako bo imenoval zaupnika – z internim aktom, s sklepom, z odločbo ipd.

V praksi priporočamo, da je se zaupnika imenuje s sklepom o imenovanju in je kot takšen priloga notranjega akta, s čimer je enostavneje urejati tudi vsakršne spremembe glede zaupnika.

Ne, zaupnik je lahko v skladu s 4. členom ZZPri ena ali več zaupanja vrednih oseb, ki so zaposlene pri zaupniku, medtem ko si lahko zavezanci iz zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi delijo sredstva za prejemanje prijav in preiskave prijavljenih kršitev. Zunanji ponudnik storitve prejemanja prijav je torej lahko zgolj in samo subjekt za prejemanje prijav, med tem ko zaupnik obravnava prijave, nudi informacije o zaščiti, o postopkih za zunanjo prijavo ipd. Treba je še opozoriti, da je treba v primeru, ko se zavezanec odloči za zunanjega ponudnika prejemanja prijav, z notranjim aktom urediti obveznosti, pravice, dolžnosti in odgovornosti zunanjega ponudnika.

V tem primeru veljajo splošna pravila za sprejem notranjih aktov pri posameznem zavezancu.

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.

Da, ZZPri v svojem 20. členu določa zaščitne ukrepe, ki so zlasti:

1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen ZZPri),
2. izključitev odgovornosti prijavitelja (21. člen ZZPri),
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri),
4. brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri),
5. nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri),
6. psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Poleg slednjih ZZPri omogoča pomoč prijaviteljem tudi na naslednje načine:

• Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) na zahtevo prijavitelja in za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov izda prijavitelju potrdilo o upravičenosti do zaščite po ZZPri. Za namen izdaje potrdila Komisija lahko pridobiva potrebne podatke od zaupnika, uradne osebe za zunanjo prijavo ali subjekta javnega ali zasebnega sektorja, ki je obravnaval prijavo (drugi odstavek 20. člena ZZPri).
• Zaupnik, uradna oseba za zunanjo prijavo ali Komisija v nadaljnjih postopkih na podlagi prijave svetuje prijavitelju glede zaščitnih ukrepov in mu pomaga v okviru svojih pristojnosti (tretji odstavek 20. člena ZZPri).
• Tudi nevladne organizacije, ki so pridobile status nevladne organizacije v javnem interesu na področju integritete v državi in civilni družbi, zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč, zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo prijaviteljem (četrtek odstavek 20. člena ZZPri).

Uvodoma poudarjamo, da je za razkritje identitete odgovorna tista oseba, ki se je seznanila z identiteto in jo razkrila.

ZZPri določa prepoved razkritja identitete in zaupnost v 6. členu, pri čemer velja sledeče:

• Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.
• Nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
• Delodajalec ne sme ugotavljati identitete prijavitelja.

Če bi prišlo do poskusa ugotavljanja oziroma razkritja identitete pa je takšna oseba odgovorna, in sicer:

• Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 eurov, če v nasprotju s petim odstavkom 6. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika ali povezane osebe;
• Z globo od 300 do 2.500 eurov se kaznuje posameznik, če v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 6. člena tega zakona razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.

S tem v zvezi to pomeni, da je lahko zaupnik odgovoren za prekršek, če razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.

Do nezakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v kateri koli organizaciji, ne glede na to, ali je zasebna ali javna, velika ali majhna. Te se lahko pojavijo v različnih oblikah, kot so korupcija ali goljufije, strokovne napake ali malomarnost. Če se ne obravnavajo, lahko včasih povzročijo resno škodo za javni interes. Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene s takimi primeri in so zato v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da obvestijo tiste, ki lahko rešijo problem.

Ravno te osebe (prijavitelji), ki (znotraj zadevne organizacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite.

Bistvo zakonodajalca glede sprejema ZZPri je torej ta, da se kršitve obravnavajo znotraj same organizacije in da se jih odpravi. Gre za podoben princip kot pri institutu skladnosti poslovanja oziroma načrtu integritete, kjer organizacije stremijo k identifikaciji tveganj in njihovem čimprejšnjem odpravljanju.

Zaupnik nato, po prejemu prijave v skladu s 10. členom ZZPri preizkusi in obravnava prijavo kršitve. Zaupnik konča z obravnavo prijave s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zlasti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti izvedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predlagane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja. Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca. Vodstvo pa bi moralo na podlagi poročila ukrepati v dobro organizacije oziromajavnega interesa, pri čemer se mora zavedati, da če težave ne odpravi, le ta ne bo izginila.

Zaupnik mora o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih ter izidu postopka obvestiti tudi prijavitelja, ki pa se lahko, če se z ugotovitvami ne strinja, odloči za zunanjo prijavo oziroma javno razkritje.

ZZPri v šestem odstavku 9. člena določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da se imenuje vsaj eno zaupanja vredno osebo, ki je zaposlena v tem subjektu. Glede na to, da ZZPri omogoča imenovanje tudi več oseb (ali enoto) za zaupnika, priporočamo, da se v subjektih, ki so po ZZPri zavezanci, imenuje vsaj dva zaupnika (da je v primeru (daljše) odsotnosti v subjektu vedno na razpolago vsaj en zaupnik). Predvsem je priporočljivo imenovanje dveh zaupnikov, ker ZZPri za preizkus prijave določa relativno kratek rok sedmih dni (tretji odstavek 11. člena ZZPri).

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.

Opozarjamo pa na šesti odstavek 11. člena ZZPri, ki določa, da če zaupnik ugotovi, da pogoji za obravnavo prijave niso izpolnjeni, pa lahko kljub temu na lastno pobudo ukrene, kar meni, da je treba za odpravo kršitve, če tako presodi zaradi teže posledic kršitve. Pri tem varuje identiteto prijavitelja v skladu s 6. členom ZZPri.

V tem primeru opozarjamo, da gre v skladu z ureditvijo v RS za dva različna postopka / instituta: sistem zaščite prijaviteljev po ZZPri ter sistem prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; ZDR-1).

ZZPri v prvem odstavku 9. člena določa, da se notranja pot za prijavo vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav. Iz navedenega izhaja, da je poleg možnosti ustne prijave pri zaupniku (4. in 7. člen ZZPri) obvezno določiti poseben elektronski naslov in telefonsko številko. Telefonska številka je lahko tista, ki jo zaupnik že uporablja, mora pa biti objavljena kot posebna telefonska številka, ki je namenjena samo za sprejemanje prijav na podlagi ZZPri. Na tak način se tudi zmanjša tveganje razkritja identitete prijavitelja nepooblaščeni osebi.

Zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave prijavitelja, obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka, oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

Če preiskava traja dlje, se prijavitelja prav tako v treh mesecih obvesti o fazi, v kateri je postopek, in se ga nato obvesti ob zaključku. Za pripravo končnega poročila vodstvu oziroma predstojniku zakon ne predpisuje roka, priporočamo pa da se z izidom postopka obvesti vodstvo čimprej oziroma v ustreznem času glede na naravo kršitve.

V skladu z ZZPri zaupnik:

1. ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca (vodstvo torej prejme anonimizirane ugotovitve postopka),
2. ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

ZZPri določa sledeče roke, ki jih morajo zavezanci upoštevati:

• če gre za zavezanca zasebnega sektorja, ki zaposluje 250 ali več zaposlenih, je dolžan v 90 dneh od uveljavitve ZZPri vzpostaviti poti za notranjo prijavo v skladu z 9. členom ZZPri (rok za vzpostavitev je 23. 5. 2023);
• če gre za zavezanca zasebnega sektorja, ki zaposluje do 249 zaposlenih, je dolžan vzpostaviti poti za notranjo prijavo v skladu z 9. členom ZZPri do 17. decembra 2023;
• vsi zavezanci so dolžni do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije ( Komisija) po elektronskem obrazcu, dostopnem na spletnih straneh Komisije, poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navesti tudi podatek o zaupniku (šestnajsti odstavek 9. člena ZZPri);
• zaupnik mora v sedmih dneh od njenega prejema preizkusiti prijavo in če so izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo, prijavitelju izdati potrdilo o sprejemu prijave, ki vključuje datum in čas prejema (tretji odstavek 11. člena ZZPri);
• zaupnik v treh mesecih od njenega prejema konča obravnavo prijave s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena (peti odstavek 12. člena ZZPri) in zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani (sedmi odstavek 12. člena ZZPri).

Lahko. ZZPri namreč v 7. členu določa, da če drug zakon ne določa drugače, se podatki v evidenci prijav hranijo pet let po koncu postopka. Po poteku roka hrambe se osebni podatki in vsebina prijave uničijo, evidenčni podatki o prijavi in poročilo iz petega odstavka 12. člena tega zakona pa se lahko hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili. Omenjeni rok (več kot 5 let) je v tem primeru treba opredeliti v notranjem aktu.

Uvodoma poudarjamo, da so zavezanci, ki imajo obveznost vzpostavitve sistema zaščite prijaviteljev, subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi.

Zakonodajalec v tem primeru ni določil nekega presečnega datuma (bodisi prvi delovni dan koledarskega leta ali dan pričetka veljavnosti ZZPri glede števila zaposlenih. Zakonodajalec je v 33. členu ZZPri zgolj predpisal, da morajo:

• zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več zaposlenih, in zavezanci v javnem sektorju vzpostaviti poti za notranjo prijavo v 90 dneh od uveljavitve tega zakona,
• zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih, vzpostaviti poti za notranjo prijavo do 17. decembra 2023,
• organi za zunanjo prijavo vzpostaviti poti za zunanjo prijavo v 90 dneh od uveljavitve ZZPri.

Če trenutno družba nima več kot 50 zaposlenih, jih bo pa zagotovo imela, priporočamo, da tudi slednje vzpostavijo notranje prijavne poti. Navedeno je predvsem pomembno v trenutku, če bi prijavitelj podal prijavo po notranji poti, pa slednja ni vzpostavljena, število zaposlenih pa takrat presega 50, potem je tak subjekt v prekršku.

Vsak samostojen subjekt, ki ima svojo davčno številko in ki izpolnjuje pogoje, da je zavezanec, mora imeti svojega zaupnika.

Zavezanci v zasebnem sektorju so na podlagi 9. člena ZZPri:

– subjekti s 50 ali več zaposlenimi,

– subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,

– subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije iz delov I B. in II Priloge Direktive 2019/1937/EU.

V praksi to pomeni, da mora vsaka hčerinska družba, ki ima več kot 50 zaposlenih, imenovati svojega zaupnika, ne glede na to, da ima svojega že krovna oziroma matična družba (mama).

ZZPri  v 9. členu še določa, da morajo zavezanci vzpostaviti notranjo pot za prijavo, pri čemer se lahko za prejem in evidentiranje prijav določi tudi administrativno osebje ali informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav. Zavezanci lahko za prejem prijav določijo tudi zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav. Pri tem pa si lahko zavezanci iz zasebnega sektorja z manj kot 250 zaposlenimi delijo sredstva za prejemanje prijav (infrastruktura) in preiskave prijavljenih kršitev deveti odstavek 9. člena ZZPri.

V tem primeru, kot to določa ZZPri, prijavitelj poda notranjo prijavo zaupniku, ki ga je zavezanec (subjekt, s katerim ima prijavitelj sklenjeno delovno oziroma podobno razmerje)   določil za prejem prijav oziroma na elektronski naslov, telefonsko številko, informacijsko podprt sistem za prejem in evidentiranje prijav.

Po 9. členu ZZPri med zavezance v zasebnem sektorju sodijo subjekti, ki:

• zaposlujejo 50 ali več zaposlenih;
• zaposlujejo najmanj 10 zaposlenih in imajo glavno dejavnost registrirano na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki;
• zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih in če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije.

Vsi takšni zavezanci morajo v skladu s štirinajstim odstavkom 9. člena ZZPri sprejeti notranji akt, v katerem opišejo notranjo pot za prijavo in opredelijo zlasti:

1. zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
2. elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
3. postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
4. ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
5. obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
6. način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca, pri tem pa morajo zagotoviti:
   1. enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o notranjem aktu,
   2. informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Če podjetje ni zavezanec, potem prijavitelji uporabijo zunanjo pot, tj. podajo prijavo enemu od organov za zunanjo prijavo, ki so taksativno našteti v 14. členu ZZPri.

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena. Informacijo o kršitvi poda pri pristojnem organu za zunanjo prijavo. Pristojni organi za zunanjo prijavo so določeni v 14. členu ZZPri, pri čemer je pristojen tisti, v katerega delovne naloge in pristojnosti spada zaznana kršitev, kjer je prijavitelj zaposlen.

Organi za zunanjo prijavo so:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
20. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
21. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Zaupnik mora obravnavati prijavo skrbno, zaupno in samostojno, pri tem pa ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Poleg tega zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

ZZPri v 13. členu določa, da prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

• notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
• notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če
• prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Organi za zunanjo prijavo so v skladu s 14. členom ZZPri:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
20. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
21. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, potem lahko poda informacijo o kršitvi neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo. ZZPri namreč v 13. členu določa, da prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

• notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
• notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če
• prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Ne glede na navedeno pa je treba poudariti, da nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Če bi prišlo do poskusa ugotavljanja oziroma razkritja identitete, pa je takšna oseba odgovorna, in sicer:

• Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 evrov, če v nasprotju s petim odstavkom 6. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika ali povezane osebe;
• Z globo od 300 do 2.500 evrov se kaznuje posameznik, če v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 6. člena tega zakona razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.