Odgovori na pogosta vprašanja – ZZPri

ZZPri določa, da se prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Glede na to se notranje poti za prijavo vzpostavijo tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav (9. člen ZZPri). Poglavitno pri tem je torej, da se določi načine za osebni stik prijavitelja z zaupnikom in druge načine za podajo prijave (npr. preko navadne pošte, pri čemer je treba jasno označiti, da gre za prijavo po ZZPRI). Za subjekte javnega sektorja se lahko omeji dostopnost do klasifikacijskih številk (Krpan, Spis).

Treba pa je tudi poudariti, da lahko prijavitelj sam veliko prispeva k anonimnosti s kreiranjem »anonimnega« elektronskega naslova, z uporabo psevdonima in podobno.

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.

ZZPri se uporablja za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Da, ZZPri v svojem 20. členu določa zaščitne ukrepe, ki so zlasti:

1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen ZZPri),
2. izključitev odgovornosti prijavitelja (21. člen ZZPri),
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri),
4. brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri),
5. nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri),
6. psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Poleg slednjih ZZPri omogoča pomoč prijaviteljem tudi na naslednje načine:

• Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) na zahtevo prijavitelja in za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov izda prijavitelju potrdilo o upravičenosti do zaščite po ZZPri. Za namen izdaje potrdila Komisija lahko pridobiva potrebne podatke od zaupnika, uradne osebe za zunanjo prijavo ali subjekta javnega ali zasebnega sektorja, ki je obravnaval prijavo (drugi odstavek 20. člena ZZPri).
• Zaupnik, uradna oseba za zunanjo prijavo ali Komisija v nadaljnjih postopkih na podlagi prijave svetuje prijavitelju glede zaščitnih ukrepov in mu pomaga v okviru svojih pristojnosti (tretji odstavek 20. člena ZZPri).
• Tudi nevladne organizacije, ki so pridobile status nevladne organizacije v javnem interesu na področju integritete v državi in civilni družbi, zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč, zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo prijaviteljem (četrtek odstavek 20. člena ZZPri).

Naklepna prijava ali javno razkritje neresničnih informacij sta določena kot prekršek (28. člen ZZPri, za katerega je predpisana globa od 400 do 1.200 evrov.

ZZPri prepoveduje vsakršne povračilne ukrepe zoper prijavitelja. Najpogostejši povračilni ukrepi (19. člen ZZPri) pa so:

• odpoved delovnega razmerja;
• suspenz pogodbe o zaposlitvi;
• premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
• prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
• onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
• nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
• uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
• šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
• diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
• opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
• odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe; druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
• predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja; razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
• samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
• uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
• sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju;
• grožnja s povračilnim ukrepom;
• poskus povračilnega ukrepa.

Do brezplačne pravne pomoči je prijavitelj v skladu s 23. členom ZZPri upravičen v:

• sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali
• sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijavitelja sproži delodajalec, ali
• sodnih postopkih, ki so v zvezi z njegovo prijavo, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo po tem zakonu.

Pri tem velja opozoriti, da je prijavitelj do brezplačne pravne pomoči upravičen:

• ne glede na določbe o materialnem položaju prosilca ter
• ne glede na prvo (brezplačna pravna pomoč se ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda) in tretjo alinejo 8. člena ter prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 15/14 – odl. US in 19/15); kar pomeni, da je prijavitelj upravičen do brezplačen pravne pomoči tudi:
  • zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;
  • v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj;
  • če je zadeva očitno nerazumna oziroma ne glede na to kakšne izglede ima prosilec za uspeh v postopku,
  • če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma tudi če pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino nima življenjskega pomena.

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po ZZPri.

Zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave prijavitelja, obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka, oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

Če preiskava traja dlje, se prijavitelja prav tako v treh mesecih obvesti o fazi, v kateri je postopek, in se ga nato obvesti ob zaključku. Za pripravo končnega poročila vodstvu oziroma predstojniku zakon ne predpisuje roka, priporočamo pa da se z izidom postopka obvesti vodstvo čimprej oziroma v ustreznem času glede na naravo kršitve.

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da:

• ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in
• je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve na podlagi ZZPri.

21. člen ZZPri določa pogoje, pod katerimi prijavitelj ni odgovoren (kazensko, civilno, upravno, delovnopravno ali kako drugače) za razkritje določenih vrst informacij, kadar to stori skladno s tem zakonom, če je tako razkritje nujno za razkritje kršitve. Določena je tako izključitev odgovornosti prijavitelja za škodo, ki jo povzroči s podajo prijave ali z javnim razkritjem. Prijavitelj tako ni odgovoren v zvezi z obrekovanjem, kršitvijo avtorskih pravic, kršitvijo zaupnosti, kršitvijo pravil o varstvu podatkov, razkrivanjem poslovnih in drugih z zakonom določenih skrivnosti. Prijavitelj se razreši odgovornosti tako, da se sklicuje na prijavo ali javno razkritje, ko predlagajo zavrnitev zahtevka. Pri tem lahko predloži tudi potrdilo o podani prijavi ali potrdilo o upravičenosti do zaščitnih ukrepov, ki olajša dokazovanje.

So pa v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZZPri določene izjeme glede razkritja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka. Glede navedenih kategorij izvzetje ne velja. Ti podatki se lahko razkrijejo le pristojnim nadzornim organom.

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena. Informacijo o kršitvi poda pri pristojnem organu za zunanjo prijavo. Pristojni organi za zunanjo prijavo so določeni v 14. členu ZZPri, pri čemer je pristojen tisti, v katerega delovne naloge in pristojnosti spada zaznana kršitev, kjer je prijavitelj zaposlen.

Organi za zunanjo prijavo so:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
20. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
21. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Zaupnik mora obravnavati prijavo skrbno, zaupno in samostojno, pri tem pa ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Poleg tega zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave, prijavitelja obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

ZZPri v 13. členu določa, da prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

• notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
• notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če
• prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Organi za zunanjo prijavo so v skladu s 14. členom ZZPri:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
4. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
9. Finančna uprava Republike Slovenije,
10. Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
11. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
20. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
21. organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, potem lahko poda informacijo o kršitvi neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo. ZZPri namreč v 13. členu določa, da prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če:

• notranja pot za prijavo ni vzpostavljena,
• notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če
• prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Ne glede na navedeno pa je treba poudariti, da nihče ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja nikomur, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Če bi prišlo do poskusa ugotavljanja oziroma razkritja identitete, pa je takšna oseba odgovorna, in sicer:

• Z globo od 2.000 do 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.000 do 6.000 evrov, če v nasprotju s petim odstavkom 6. člena tega zakona v zvezi s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona ugotavlja identiteto prijavitelja, posrednika ali povezane osebe;
• Z globo od 300 do 2.500 evrov se kaznuje posameznik, če v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 6. člena tega zakona razkrije podatke o prijavitelju, povezanih osebah ali posredniku.