Question 1

Ali bi lahko bila zaupnik tudi oseba, zaposlena v okviru skupne občinske uprave, na delovnem mestu pooblaščena za varstvo osebnih podatkov?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Samoupravne lokalne skupnosti lahko v skladu z osmim odstavkom 9. člena ZZPri vzpostavijo skupno notranjo pot za prejem prijav, ki jo upravlja ena od vključenih samoupravnih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Vsaka samoupravna lokalna skupnost s 50 ali več zaposlenimi pa mora imenovati svojega zaupnika.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da mora biti zaupnik zaposlen pri samem zavezancu, medtem pa je lahko skupna prijavna pot organizirana v okviru Skupne občinske uprave.

Question 2

Ali je dopustno kot notranjo pot prijave določiti samo preko aplikacije, ki zagotavlja anonimnost, ali pa je obvezno določiti tudi način, ki ne zagotavlja anonimnosti (e-mail, telefon, pošta)?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri določa, da se prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Glede na to se notranje poti za prijavo vzpostavijo tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav (9. člen ZZPri). Poglavitno pri tem je torej, da se določi načine za osebni stik prijavitelja z zaupnikom in druge načine za podajo prijave (npr. preko navadne pošte, pri čemer je treba jasno označiti, da gre za prijavo po ZZPRI). Za subjekte javnega sektorja se lahko omeji dostopnost do klasifikacijskih številk (Krpan, Spis).

Treba pa je tudi poudariti, da lahko prijavitelj sam veliko prispeva k anonimnosti s kreiranjem »anonimnega« elektronskega naslova, z uporabo psevdonima in podobno.

Question 3

Ali je imenovani zaupnik lahko tudi prijavitelj?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik sam sebi ne more dati prijave, le-ta se lahko obrne na drugega zaupnika (če ima zavezanec imenovanih več zaupnikov) lahko pa uporabi zunanjo pot za prijavo.

Question 4

Ali je lahko skrbnik načrta integritete oziroma pooblaščenec za trpinčenje na delovnem mestu zaupnik?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da gre za zaupanja vredno osebo, ki je zaposlena v tem subjektu, pri čemer ni pomembno, na katerem delovnem mestu je zaposlena, koliko delovnega staža ima, koliko zaupnikov bo delodajalec imenoval ipd. Ob tem pa poudarjamo, da če zaposleni zaupniku ne zaupajo, notranja pot za prijavo ne bo učinkovita.

Zaključujemo, da sta tako skrbnik načrta integritete kot tudi pooblaščenec za trpinčenje na delovnem mestu eden izmed zaposlenih v organu in sta lahko zaupnika.

Question 5

Ali je lahko zaupnik kot del skupne občinske uprave?

Iva Gruden · Accepted Answer

Samoupravne lokalne skupnosti lahko v skladu z osmim odstavkom 9. člena ZZPri vzpostavijo skupno notranjo pot za prejem prijav, ki jo upravlja ena od vključenih samoupravnih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Vsaka samoupravna lokalna skupnost s 50 ali več zaposlenimi pa mora kljub temu imenovati svojega zaupnika.

Question 6

Ali je lahko zaupnik npr. član sindikata ali sveta delavcev?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da gre za zaupanja vredno osebo, ki je zaposlena v tem subjektu, pri čemer ni pomembno, na katerem delovnem mestu je zaposlena, koliko delovnega staža ima, koliko zaupnikov bo delodajalec imenoval ipd. Ob tem pa poudarjamo, da če zaposleni zaupniku ne zaupajo, notranja pot za prijavo ne bo učinkovita.

Zaključujemo, da sta tako skrbnik načrta integritete kot tudi pooblaščenec za trpinčenje na delovnem mestu eden izmed zaposlenih v organu in sta lahko zaupnika.

Question 7

Ali je lahko zaupnik oseba pravne službe, s katero ima šola sklenjeno pogodbo za svetovanje?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav.

Question 8

Ali je nujno, da je evidenca shranjena elektronsko?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri ne predvideva oziroma ne določa, kako naj vsak zavezanec vodi evidenco prijav. To vsak zavezanec uredi v svojem internem aktu, pri čemer se lahko odloči, da bo evidenco vodil na elektronski način (npr. excel) ali pa v fizični obliki (registrator). Ne glede na obliko shranjevanja oziroma evidentiranja mora zavezanec zagotoviti zaščito identitete prijaviteljev. Vsak zavezanec bo moral, v skladu s šestnajstim odstavkom 9. člena ZZPri do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto Komisiji za preprečevanje korupcije po elektronskem obrazcu, dostopnem na naših spletnih straneh, poročati o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa mora navesti tudi podatek o zaupniku.

Question 9

Ali je nujno, da je v aktu imenovan zaupnik ali zadostuje le opis podaje prijave?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zavezanec na podlagi štirinajstega odstavka 9. člena ZZPri sprejme notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeli zlasti:

zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz petnajstega odstavka tega člena.

Zavezanec v skladu s petnajstim odstavkom 9. člena ZZPri zagotovi tudi enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranjih poti za prijavo in o notranjem aktu. Prav tako zagotovi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Question 10

Ali je treba o prijavi in o poročilu o prijavi informirati vse zaposlene?

Iva Gruden · Accepted Answer

Ne. Zavezanec na podlagi petnajstega odstavka 9. člena ZZPri zagotovi le enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranjih poti za prijavo, o notranjem aktu in o zaupniku. Prav tako zagotovi informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Prijavo se evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti, enako velja za poročilo, saj zaupnik, ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja, z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca.

Question 11

Ali je treba ZZPri razumeti, da se lahko prijavi kršitev prav vseh predpisov, ki veljajo v RS (npr. tudi to, da se delavec pri izhodu na malico ni "registriral"), ali je treba dikcijo zakona razumeti v povezavi s 1. členom ZZPri, t. j. zaščito javnega interesa?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri se uporablja za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Pri tem ZZPri prijavo definira kot ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah v delovnem okolju v zasebnem ali javnem sektorju (1. točka 4. člena ZZPri); kršitev pa kot informacijo, vključno s podlago za sum, o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v organizaciji, s katero je ali je bil prijavitelj v delovnem in podobnem razmerju, ter o poskusu prikrivanja takšne kršitve.

S tem v zvezi je zaključiti, da se lahko prijavi kakršno koli kršitev predpisov – spoštovanje predpisov pa je tako že v samem javnem interesu.

Question 12

Ali je za prijave treba ponuditi novo tel. št. ali lahko zaupnik uporablja že obstoječo? Kateri so še drugi načini za prijavo?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri določa, da se notranja pot za prijavo vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika. Poleg tega ZZPri določa v 6. členu, da nihče ne sme nikomur razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja, razen zaupniku in organu za zunanjo prijavo. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.

S tem v zvezi zaključujemo, da je treba imeti posebno telefonsko številko, ki je namenjena samo za sprejemanje prijav na podlagi ZZPri. Na tak način se tudi zmanjša tveganje razkritja identitete prijavitelja nepooblaščeni osebi.

Question 13

Ali je za sprejem notranjega akta potrebno mnenje sindikata pri delodajalcu?

Iva Gruden · Accepted Answer

V tem primeru veljajo splošna pravila za sprejem notranjih aktov pri posameznem zavezancu.

Question 14

Ali lahko prijavo oddajo tudi dijaki in študenti ali samo zaposleni?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri prijavo definira kot ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah v delovnem okolju v zasebnem ali javnem sektorju (1. točka 4. člena ZZPri); kršitev pa kot informacijo, vključno s podlago za sum o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v organizaciji, s katero je ali je bil prijavitelj v delovnem in podobnem razmerju, ter o poskusu prikrivanja takšne kršitve.

V zvezi s tem zaključujemo, da je bistvo ZZPri ureditev možnosti podajanja prijav kršitev predpisov, ki jih osebe, ki opravljajo delo v delovnem okolju zavezanca, zaznajo pri svojem delu. Študenti in dijaki, ki se izobražujejo v izobraževalnih ustanovah, tako niso prijavitelji po tem zakonu, medtem ko so prijavitelji lahko osebe, ki pri zavezancu opravljajo študentsko ali dijaško delo (preko ustrezne napotnice).

Question 15

Ali lahko srednja šola vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo z npr. vrtci, osnovnimi šolami v isti občini?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri posebej ne določa vzpostavitve skupne notranje poti z osnovnimi šolami oziroma vrtci, omogoča pa možnost (dvanajsti odstavek 9. člena ZZPri), da lahko srednje šole, višje šole in dijaški domovi na območju iste samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov.

Question 16

Ali mora biti zaupnik dosegljiv 24/7?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vse posebnosti dela zaupnika (dežurstvo, čas uradnih ur ipd.) se uredi v internem aktu, ki ga sprejme vsak zavezanec.

Question 17

Ali mora imeti vsak državni organ imenovanega zaupnika? Bi lahko npr. vladne službe v okviru GSV določile enega skupnega zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik je na podlagi 12. točke 4. člena ZZPri ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Notranja pot za prijavo se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika. Vsak samostojen subjekt, ki ima svojo davčno številko in ki izpolnjuje pogoje, da je zavezanec, mora imeti svojega zaupnika. Zavezanci v javnem sektorju so na podlagi 9. člena ZZPri:

subjekti s 50 ali več zaposlenimi,
subjekti z manj kot 50, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,
ne glede na število zaposlenih notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi ministrstva, upravne enote, vladne službe, javne agencije, Urad predsednika Republike Slovenije, Državno odvetništvo Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Komisija za preprečevanje korupcije, Državna revizijska komisija in Zagovornik načela enakosti ter samoupravne lokalne skupnosti.

ZZPri pozna tudi nekatere posebnosti glede imenovanja zaupnika in vzpostavitve notranjih prijavnih poti, in sicer (9. člen ZZPri):

Samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prejem prijav, ki jo upravlja ena od vključenih samoupravnih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Vsaka samoupravna lokalna skupnost s 50 ali več zaposlenimi mora imenovati svojega zaupnika.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo za sodišča, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa za državna tožilstva.
Osnovne šole, vrtci, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na območju iste samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov ali samoupravna lokalna skupnost.
Srednje šole, višje šole in dijaški domovi na območju iste samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov.

Zavezanci lahko za prejem prijav določijo tudi zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav, pri tem se zavezanec in ponudnik dogovorita o načinu pošiljanja prejetih prijav zaupniku ali administrativnemu osebju. Ponudnika pri tem veže prepoved razkritja identitete in zaupnost.

Question 18

Ali morata biti v aktu o notranji prijavi ime in priimek zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vsi zavezanci morajo v skladu s štirinajstim odstavkom 9. člena ZZPri sprejeti notranji akt, v katerem opišejo notranjo pot za prijavo in opredelijo zlasti:

zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca, pri tem pa mora zagotoviti:
- enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o notranjem aktu,
- informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

V praksi priporočamo, da se zaupnika imenuje s sklepom o imenovanju, ki je kot takšen priloga notranjega akta, s čimer je enostavneje urejati tudi vsakršne spremembe glede zaupnika.

Question 19

Ali prepoved razkritja identitete ni zaščitni ukrep v primeru, da prijavitelj prijavi več kot 2 leti staro dejanje, saj tretji odst. 5. člena zakona o zaščiti prijaviteljev pravi, da prijavitelj v tem primeru ni upravičen do zaščite?

Iva Gruden · Accepted Answer

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.

Question 20

Ali se lahko evidenco prijav uredi kot excel tabelo in se jo samo knjiži (dobi številko) pod zaupnika ali jo mora voditi v glavni pisarni?

Iva Gruden · Accepted Answer

7. člen ZZPri določa, da se prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Zaupnik mora tako z namenom zaščite identitete prijaviteljev evidenco (lahko seveda tudi v excelu) voditi sam.

Question 21

Ali se lahko ustanovi skupina več zaupnikov npr. iz več vrtcev ali šol, ker en sam težko odloča, presoja o različnih nepravilnostih - v primeru, da se organizira skupina na nivoju občine?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v 12. točki 4. člena določa, da je zaupnik ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. S tem v zvezi priporočamo, da sta zaupnika vsaj dva (razlogi: nadomeščanja, odsotnosti, poznavanje več področij ipd.). Omenjeno se predpiše oziroma določi v notranjem aktu.

Question 22

Ali se preverjanje izpolnjenosti pogojev za podajo zunanje prijave iz 13. člena ZZPri preverja in, v kateri fazi postopka? Kakšne so posledice morebitne kršitve teh pogojev (ali je to zgolj programska norma)?

Iva Gruden · Accepted Answer

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda v skladu s 13. členom ZZPri) neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje za povračilne ukrepe. Pri tem je treba paziti na naslednje pogoje (5. člen ZZPri), ki morajo biti uresničeni, da gre za zunanjo prijavo po ZZPri:

prijava ni bila podana dve leti ali več po prenehanju kršitve,
gre za prijavo o kršitvi, ki se je zgodila v delovnem okolju prijavitelja,
če je prijavitelj iz utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične, in je podal notranjo prijavo v skladu z 8. členom tega zakona, zunanjo prijavo v skladu s 13. členom tega zakona ali javno razkril informacije o kršitvah v skladu z 18. členom tega zakona.

Organ za zunanjo prijavo obravnava prijavo prijavitelja, ki pri organu uveljavlja svoje pravice, po ZZPri le, če prijavitelj v prijavi izrecno navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov in da potrebuje zaščito kot prijavitelj po tem zakonu. Če se ugotovi, da ne gre za prijavo po ZZPri, se postopek vodi po področni zakonodaji oziroma v skladu s pristojnostmi organa, ki je prijavo prejel v reševanje.

Question 23

Ali se standarde za zaščito prijavitelja upošteva samo, če je javni interes?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri se uporablja za prijavo kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji.

Question 24

Ali so člani sveta staršev lahko prijavitelji v skladu z ZZPri?

Iva Gruden · Accepted Answer

Svet staršev je urejen z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), tako da njegovi predstavniki na podlagi le-tega sodelujejo v dejavnostih šole, s čimer so lahko prijavitelji v skladu z določbami ZZPri (prvi odstavek 5. člena v povezavi s 6., 7. in 8. točko 4. člena ZZPri). Treba pa je ločiti pristojnosti in možnosti ukrepanja, ki ga svetu staršev omogoča ZOFVI, in podajo notranje prijave po ZZPri, zato v teh primerih priporočamo, da se primarno uporablja postopek po ZOFVI oziroma se mora zaupnik na podlagi vsakega primera posebej odločiti, kateri pristop je bolj učinkovit za konkretno zadevo. Predstavniki sveta staršev imajo namreč neposreden dostop do ravnatelja in lahko na določene nepravilnosti opozorijo tudi na podlagi pristojnosti, ki jim jih daje ZOFVI.

Enako vprašanje je tudi glede kandidatov za prosta delovna mesta v okviru natečajnih postopkov, ki jih ZZPri prav tako uvršča med prijavitelje. Priporoča se, da zaupnik kandidata napoti na uporabo možnosti, ki jih kandidatom daje Zakon o javnih uslužbencih (pritožba komisiji za pritožbe iz delovnih razmerij), spet pa je odvisno tudi od posameznega primera oziroma narave prijavljene kršitve.

Question 25

Ali zakon določa zaščitne ukrepe, če pride do povračilnih ukrepov zoper prijavitelja?

Iva Gruden · Accepted Answer

Da, ZZPri v svojem 20. členu določa zaščitne ukrepe, ki so zlasti:

prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen ZZPri),
izključitev odgovornosti prijavitelja (21. člen ZZPri),
sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri),
brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri),
nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri),
psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Poleg slednjih ZZPri omogoča pomoč prijaviteljem tudi na naslednje načine:

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) na zahtevo prijavitelja in za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov izda prijavitelju potrdilo o upravičenosti do zaščite po ZZPri. Za namen izdaje potrdila Komisija lahko pridobiva potrebne podatke od zaupnika, uradne osebe za zunanjo prijavo ali subjekta javnega ali zasebnega sektorja, ki je obravnaval prijavo (drugi odstavek 20. člena ZZPri).
Zaupnik, uradna oseba za zunanjo prijavo ali Komisija v nadaljnjih postopkih na podlagi prijave svetuje prijavitelju glede zaščitnih ukrepov in mu pomaga v okviru svojih pristojnosti (tretji odstavek 20. člena ZZPri).
Tudi nevladne organizacije, ki so pridobile status nevladne organizacije v javnem interesu na področju integritete v državi in civilni družbi, zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč, zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo prijaviteljem (četrtek odstavek 20. člena ZZPri).

Question 26

Če več vrtcev izbere skupnega zaupnika, ali mora vsak vrtec sprejeti svoj interni akt in svoja navodila ali pa so vsi dokumenti, ki so pod istim zaupnikom, enotni za vse vrtce?

Iva Gruden · Accepted Answer

Notranja pot za prijavo se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika. Osnovne šole, vrtci, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na območju iste samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov ali samoupravna lokalna skupnost.

S tem v zvezi zaključujemo, da se pri skupni notranji poti sprejme en notranji akt, ki pa ga podpišejo zastopniki vseh sodelujočih zavodov. Priporočamo pa, da v navedenem notranjem aktu vključeni zavodi uredijo vsa medsebojna razmerja.

Question 27

Je lahko imenovanje zaupnika tudi na drugačen način - če ga imenujemo z internim aktom, bo pri vsaki zamenjavi zaupnika treba spreminjati interni akt (lahko bi ga imenovali z ločenim sklepom, interni akt pa ostaja nespremenjen)?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vsi zavezanci morajo v skladu s štirinajstem odstavkom 9. člena ZZPri sprejeti notranji akt, v katerem opišejo notranjo pot za prijavo in opredelijo zlasti:

zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca, pri tem pa mora zagotoviti:
- enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o notranjem aktu,
- informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Šesti odstavek 9. člena ZZPri še določa, da zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika. Pri tem načina imenovanja zakon posebej ne opredeljuje. Slednjega zavezanci sami opredelijo v notranjem aktu. V praksi priporočamo, da je se zaupnika imenuje s sklepom o imenovanju, ki je kot takšen priloga notranjega akta, s čimer je enostavneje urejati tudi vsakršne spremembe glede zaupnika.

Question 28

Kaj lahko storimo, če nihče na šoli ne želi prevzeti nalog zaupnika? Ga lahko ravnatelj kar določi?

Iva Gruden · Accepted Answer

Poslovodna oseba lahko v okviru svojih pristojnosti sam določi zaupnika. ZZPri s tem v zvezi ne predpisuje posebnih pravil oziroma postopkov, razen to, da zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika. Iz navedenega izhaja, da je zagotovitev zaupnika zakonska dolžnost zavezanca. Sam postopek in način imenovanja zaupnika pa mora biti predpisan v notranjem aktu.

Question 29

Kaj v primeru, da je zadeva pravno sporna in vodstvo zavezanca ni naklonjeno sprejemu ukrepov za odpravo kršitev? Ali v tem primeru odgovoriti prijavitelju oz. ga napotiti, da poda zunanjo prijavo, in interno zaključiti?

Iva Gruden · Accepted Answer

Do nezakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v kateri koli organizaciji, ne glede na to, ali je zasebna ali javna, velika ali majhna. Te se lahko pojavijo v različnih oblikah, kot so korupcija ali goljufije, strokovne napake ali malomarnost. Če se ne obravnavajo, lahko včasih povzročijo resno škodo za javni interes. Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene s takimi primeri in so zato v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da obvestijo tiste, ki lahko rešijo problem.

Ravno te osebe (prijavitelji), ki (znotraj zadevne organizacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite.

Bistvo zakonodajalca glede sprejema ZZPri je torej ta, da se kršitve obravnavajo znotraj same organizacije in da se jih odpravi. Gre za podoben princip kot pri institutu skladnosti poslovanja oziroma načrtu integritete, kjer organizacije stremijo k identifikaciji tveganj in njihovem čimprejšnjem odpravljanju.

Zaupnik nato, po prejemu prijave v skladu s 10. členom ZZPri preizkusi in obravnava prijavo kršitve. Zaupnik konča z obravnavo prijave s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zlasti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti izvedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predlagane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja. Zaupnik ob upoštevanju zaščite identitete prijavitelja z ugotovitvami iz poročila seznani vodstvo zavezanca. Vodstvo pa bi moralo na podlagi poročila ukrepati v dobro organizacije oziromajavnega interesa, pri čemer se mora zavedati, da če težave ne odpravi, le ta ne bo izginila.

Zaupnik mora o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih ter izidu postopka obvestiti tudi prijavitelja, ki pa se lahko, če se z ugotovitvami ne strinja, odloči za zunanjo prijavo oziroma javno razkritje.

Question 30

Kaj, če je zaupnik odsoten v času prijave?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Edini pogoj glede imenovanja zaupnika je torej ta, da se imenuje vsaj eno zaupanja vredno osebo, ki je zaposlena v tem subjektu. Glede na to, da ZZPri omogoča imenovanje tudi več oseb (ali enoto) za zaupnika, priporočamo, da se v subjektih, ki so po ZZPri zavezanci, imenuje vsaj dva zaupnika (da je v primeru (daljše) odsotnosti v subjektu vedno na razpolago vsaj en zaupnik). Predvsem je priporočljivo imenovanje dveh zaupnikov, ker ZZPri za preizkus prijave določa relativno kratek rok sedmih dni (tretji odstavek 11. člena ZZPri).

Question 31

Kaj, če ravnatelj pritiska na zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno in pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Če zaupnik pri svojem delu zazna nepravilnosti s strani ravnatelja, lahko tudi sam postane prijavitelj po določbi prvega odstavka 5. člena ZZPri in poda prijavo organu za zunanjo prijavo, ki so taksativno našteti v 14. členu ZZPri.

Question 32

Kako naj bo sistem notranje prijave nastavljen, ali je zaupnik tisti, ki mora poskrbeti za odpravo ugotovljenih kršitev, ali je to obveznost strokovnih služb ali vodstva?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik ukrene, kar je treba za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo posledic kršitve ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve. Zaupnik konča obravnavo prijave v treh mesecih od njenega prejema s poročilom, v katerem navede, ali in iz katerih razlogov je prijava neutemeljena. Če je prijava utemeljena, v poročilu navede zlasti predlagane in izvedene ukrepe za prenehanje kršitve, odpravo posledic kršitve ali preprečevanje prihodnje kršitve, svoje ugotovitve o uspešnosti izvedbe predlaganih ukrepov ter morebitne predlagane in izvedene ukrepe za zaščito prijavitelja.

Question 33

Kako ravnati s prijavami kršitev, ki so starejše od dveh let?

Iva Gruden · Accepted Answer

Namen ZZPri je, da se prijavitelje spodbudi, da prijavo vložijo čimprej po storjeni kršitvi, ko je v zvezi s kršitvijo še mogoče kaj narediti in odpraviti ali zmanjšati škodo. S tem v zvezi je zakonodajalec tudi predpisal »zastaralni rok«, in sicer, da prijavitelj ni upravičen do zaščite po tem zakonu, če je prijavo podal dve leti ali več po prenehanju kršitve.

Opozarjamo pa na šesti odstavek 11. člena ZZPri, ki določa, da če zaupnik ugotovi, da pogoji za obravnavo prijave niso izpolnjeni, pa lahko kljub temu na lastno pobudo ukrene, kar meni, da je treba za odpravo kršitve, če tako presodi zaradi teže posledic kršitve. Pri tem varuje identiteto prijavitelja v skladu s 6. členom ZZPri.

Question 34

Kakšni so lahko povračilni ukrepi zoper prijavitelja?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri prepoveduje vsakršne povračilne ukrepe zoper prijavitelja. Najpogostejši povračilni ukrepi (19. člen ZZPri) pa so:

odpoved delovnega razmerja;
suspenz pogodbe o zaposlitvi;
premestitev na nižje delovno mesto, onemogočanje ali zadržanje napredovanja;
prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, sprememba delovnega časa, zmanjšanje delovne obveznosti, neizplačilo ali znižanje plače in drugih dodatkov, neizplačilo nagrad in odpravnin;
onemogočanje ali zadržanje izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
nizka ocena delovne uspešnosti, nizka letna ocena ali negativna zaposlitvena referenca;
uvedba disciplinskega postopka, izrekanje disciplinskih ukrepov ali kazni;
šikaniranje, prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izključitev in pomanjkljiva zaščita dostojanstva pred takim ravnanjem drugih oseb;
diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;
opustitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas ob izpolnjenih pogojih, ki jih zakon določa za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas pred potekom časa oziroma pred prenehanjem razloga za sklenitev te pogodbe; druga samovoljna ravnanja delodajalca, vključno z ravnanji, ki povzročajo škodo, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih omrežjih, finančno izgubo, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;
predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za nabavo blaga ali storitev ali druga prekinitev poslovnega sodelovanja; razveljavitev, začasni ali trajni odvzem licence ali dovoljenja;
samovoljno odrejanje opravljanja zdravstvenih pregledov ali pregledov zaradi ugotavljanja delovne sposobnosti;
uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, ki ima za posledico nezmožnost nove zaposlitve prijavitelja v industriji ali sektorju;
sprožanje zlonamernih postopkov proti prijavitelju;
grožnja s povračilnim ukrepom;
poskus povračilnega ukrepa.

Question 35

Kakšno je razmerje med pooblaščencem za sprejem prijave glede trpinčenja na delovnem mestu (mobing) in zaupnikom?

Iva Gruden · Accepted Answer

V tem primeru opozarjamo, da gre v skladu z ureditvijo v RS za dva različna postopka / instituta: sistem zaščite prijaviteljev po ZZPri ter sistem prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; ZDR-1).

Question 36

Kateri so organi za zunanjo prijavo, na katere se lahko obrnemo, če notranja prijavna pot ni učinkovita?

Iva Gruden · Accepted Answer

Organi za zunanjo prijavo so v skladu s 14. členom ZZPri:

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije,
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence,
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa,
Agencija za zavarovalni nadzor,
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
Banka Slovenije,
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil,
Finančna uprava Republike Slovenije,
Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
Informacijski pooblaščenec,
Inšpekcija za informacijsko varnost,
Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
Inšpektorat za javni sektor,
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,
Slovenski državni holding in
Komisija za preprečevanje korupcije.

Question 37

Kdo sprejme notranji akt o zaščiti prijaviteljev – ravnatelj ali svet zavoda?

Iva Gruden · Accepted Answer

Notranji akt sprejme tista oseba oziroma subjekt, ki tudi drugače sprejema notranja pravila oziroma notranje akte v organizaciji. Pristojnosti so določene v aktu o ustanovitvi oziroma področni zakonodaji.

Question 38

Koliko načinov sprejema prijave mora biti vpeljanih? Je lahko samo spletni obrazec in ni e-pošte/telefona?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v prvem odstavku 9. člena določa, da se notranja pot za prijavo vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav. Iz navedenega izhaja, da je poleg možnosti ustne prijave pri zaupniku (4. in 7. člen ZZPri) obvezno določiti poseben elektronski naslov in telefonsko številko. Telefonska številka je lahko tista, ki jo zaupnik že uporablja, mora pa biti objavljena kot posebna telefonska številka, ki je namenjena samo za sprejemanje prijav na podlagi ZZPri. Na tak način se tudi zmanjša tveganje razkritja identitete prijavitelja nepooblaščeni osebi.

Question 39

Končno poročilo zaupnika po 12. členu ZZPri zajema tako predlagane kot izvedene ukrepe - s predpostavko, da so vsi (korektivni, preventivni ...) ukrepi izvedeni pred pripravo končnega poročila, znotraj obdobja 3 mesecev. V praksi lahko preiskava traja dlje oz. je potreben dodaten čas za izvedbo ukrepov, še posebej če se zadeva razširi glede na inicialno prijavo. V tem primeru torej velja, da se obvesti prijavitelja o statusu procesa oz. zakaj se preiskava podaljšuje, poročilo pa se pripravi ob dejanskem zaključku?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik ob koncu obravnave prijave, najpozneje pa v treh mesecih od prejema prijave prijavitelja, obvesti o utemeljenosti prijave, predlaganih in izvedenih ukrepih, izidu postopka, oziroma o stanju postopka z notranjo prijavo, če postopki za odpravo kršitev po treh mesecih še niso končani.

Če preiskava traja dlje, se prijavitelja prav tako v treh mesecih obvesti o fazi, v kateri je postopek, in se ga nato obvesti ob zaključku. Za pripravo končnega poročila vodstvu oziroma predstojniku zakon ne predpisuje roka, priporočamo pa da se z izidom postopka obvesti vodstvo čimprej oziroma v ustreznem času glede na naravo kršitve.

Question 40

Na koga se lahko zaupnik obrne v primeru nejasnosti pri reševanju prijave?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik je pri reševanju prijav samostojen, pri tem pa se lahko ob upoštevanju in spoštovanju varovanja identitete prijavitelja obrne za pomoč na katero koli osebo, za katero oceni, da mu lahko pomaga. Zaupnik ukrene, kar je treba za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo posledic kršitve ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve. Če gre za vsebinska vprašanja mu tako lahko pomagajo zaposleni iz drugih notranje-organizacijskih enot, sicer pa se lahko obrne tudi na Komisijo za preprečevanje korupcije, ki nudi pomoč in svetovanje na celostnem področju zaščite prijaviteljev.

Question 41

Ob prijavi svojega delodajalca, poslani po predpisani zunanji poti, prijavitelj izrecno ne navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Ali moramo v teh primerih še vedno presojati (prvi odst. 17. člena), ali je potrebna zaščita prijavitelja (povezava s sedmim odstavkom 16. člena ZZPri)?

Iva Gruden · Accepted Answer

V vsakem primeru mora organ za zunanjo prijavo obravnavati prijavo (t. i. predhodni preizkus). Če organ pri obravnavi prijave presodi, da je potrebna zaščita prijavitelja zaradi tveganja za povračilne ukrepe, ki ga navaja prijavitelj, ali pa to izhaja iz okoliščin prijave, ali če je do poskusa ali povračilnega ukrepa že prišlo, potem je treba prijavo dodeliti uradni osebi za zunanjo prijavo, ki prijavitelju svetuje o zaščiti v skladu s 7. poglavjem  ZZPri.

Če organ ne identificira tveganja za povračilne ukrepe, potem prijave ne vodi po določbah ZZPri, pač pa po področnih predpisih (pristojnost organa).

Question 42

Po ZZPri je predpisana hramba pet let po koncu postopka. Kaj je mišljeno s koncem postopka (pravnomočnost, dokončnost)? Kako dolgo se hranijo podatki, če postopek ni uveden (npr. pet let je zastaralni rok za uvedbo davčnega nadzora)? Ali lahko v tem primeru brišemo te podatke, če v petih letih ne izvedemo nadzora?

Iva Gruden · Accepted Answer

V tem primeru veljajo navodila Ministrstva za javno upravo in splošni predpisi o ureditvi dokumentarnega gradiva (Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22) ter Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 42/17) oziroma hrambe (če drug zakon ne določa drugače). Ministrstvo za javno upravo je s tem v zvezi pripravilo n gradivo:

Upravljanje dokumentarnega gradiva na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva SPIS 4 in SPIS 1.45. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-02-22-veljati-je-zacel-zakon-o-zasciti-prijaviteljev-zvizgacev/ (zavihek Gradivo).
IS Krpan – upravljanje z dokumentarnim gradivom na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev (notranja in zunanja prijava). Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-02-22-veljati-je-zacel-zakon-o-zasciti-prijaviteljev-zvizgacev/ (zavihek Gradivo).

Question 43

Predsednik sveta zavoda ima mandatno obdobje. Ali ga lahko vseeno izberemo za zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v 12. točki 4. člena določa, da mora biti zaupnik ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika.

Omenjeno pomeni, da je predsednik sveta zavoda lahko imenovan za zaupnika, če je zaposlen v zavodu, drugače ne.

Question 44

Pri nas ima zgolj 40 % zaposlenih dostop do notranjega-informacijskega sistema - kako naj potem uredimo obveščanje?

Iva Gruden · Accepted Answer

Priporočamo, da organizacije uporabljajo tiste komunikacijske sisteme, ki so že sedaj v uporabi za obveščanje vseh zaposlenih oziroma oseb iz delovnega okolja. ZZPri v sedmi točki 4. člena pa delovno in podobno razmerje opredeljuje kot delovno razmerje, lahko pa tudi razmerje zunaj delovnega razmerja, če gre za prostovoljstvo, pripravništvo, vajeništvo, pogodbeno delo, študentsko delo, sodelovanje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravljanje funkcije, izvrševanje upravičenj, nalog in pooblastil delničarja, člana nadzornega ali upravnega organa subjekta, kot tudi vsako drugo sodelovanje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, ali delo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja ali s pogajanji pred podpisom pogodb.

Družbe oziroma organizacije imajo po naših izkušnjah sicer več različnih možnosti glede komunikacije: internet, omejen dostop z geslom, ki ga delijo le zaposlenim, javno objavljena informacija zaposlenim (spletna stran, oglasna deska ipd.), da so dodatne informacije dostopne pri zaupniku.

Question 45

Prijave po ZZPri bomo evidentirali v enotno evidenco prijav (enako kot ostale prijave), kjer se vpisujejo tudi podatki o prijavitelju (tako predvideva tudi ZZPri v 7. členu). Že sedaj velja zakonska določba o varovanju tajnosti vira prijave, ki ga izvajamo z ustreznim dodeljevanjem pravic dostopa do evidence. Ali je po ZZPri to kaj drugače mišljeno? Kako v praksi naj bi to izvajali, če gre za posebno varovanje vira prijave zaradi možnosti povračilnih ukrepov?

Iva Gruden · Accepted Answer

Prijavo se v skladu s 7. členom ZZPri evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti iz 6. člena. Zunanje prijave se tako evidentira v zadevo z drugo klasifikacijsko številko in ne v enotno evidenco prijav.

Glede evidentiranja notranjih prijav v javnem sektorju pa so posebnosti, za kar je pristojno Ministrstvo za javno upravo, ki je pripravilo gradivo (Upravljanje dokumentarnega gradiva na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev v informacijskem sistemu za vodenje evidence dokumentarnega gradiva SPIS 4 in SPIS 1.45 iz marca 2023) in je dostopno na: https://www.gov.si/novice/2023-02-22-veljati-je-zacel-zakon-o-zasciti-prijaviteljev-zvizgacev/ (zavihek Gradivo).

Question 46

V primeru, da je organ zavezanec tako za notranjo kot tudi zunanjo prijavo, ali je lahko zaupnik za notranjo prijavo in pooblaščena oseba za zunanjo prijavo ista oseba?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vprašanje se sicer nanaša na dva različna postopka (notranja prijavna pot in zunanja prijava) in na dve različni vlogi (zaupnik in uradna oseba za zunanjo prijavo), vendar pa zakon ne določa morebitne nezdružljivosti slednjih – obe vlogi tako lahko opravlja ista oseba.

Question 47

Vezano na kaznivo dejanje, ali je zaupnik, če iz vsebine prijave izhaja sum storitve kaznivega dejanja, zavezan podati ovadbo? Po 145. členu ZKP so namreč dolžne naznaniti kazniva dejanja tudi vse organizacije z javnimi pooblastili.

Iva Gruden · Accepted Answer

Da, na podlagi 145. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US in 2/23 – odl. US; ZKP) so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.

Question 48

Vloga notranjega revizorja, s čim vse je lahko seznanjen?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vloge notranjega revizorja ZZPri posebej ne predvideva. Sama organizacija – zavezanec pa lahko v internem aktu določi, da je z ugotovitvami zaupnika seznanjen tudi notranji revizor, pri čemer pa še vedno velja prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Revizor tako nima dostopa do evidence prijav in identitete prijaviteljev. Lahko pa revizor po potrebi sodeluje z zaupnikom pri obravnavi kršitev iz njegovega področja.

Question 49

Ali bi lahko bila zaupnik tudi oseba, zaposlena v okviru skupne občinske uprave, na delovnem mestu pooblaščena za varstvo osebnih podatkov?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Samoupravne lokalne skupnosti lahko v skladu z osmim odstavkom 9. člena ZZPri vzpostavijo skupno notranjo pot za prejem prijav, ki jo upravlja ena od vključenih samoupravnih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Vsaka samoupravna lokalna skupnost s 50 ali več zaposlenimi pa mora imenovati svojega zaupnika.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da mora biti zaupnik zaposlen pri samem zavezancu, medtem pa je lahko skupna prijavna pot organizirana v okviru Skupne občinske uprave.

Question 50

Ali je lahko zaupnik kot del skupne občinske uprave?

Iva Gruden · Accepted Answer

Samoupravne lokalne skupnosti lahko v skladu z osmim odstavkom 9. člena ZZPri vzpostavijo skupno notranjo pot za prejem prijav, ki jo upravlja ena od vključenih samoupravnih lokalnih skupnosti ali skupna občinska uprava. Vsaka samoupravna lokalna skupnost s 50 ali več zaposlenimi pa mora kljub temu imenovati svojega zaupnika.

Question 51

Ali se lahko evidenco prijav uredi kot excel tabelo in se jo samo knjiži (dobi številko) pod zaupnika ali jo mora voditi v glavni pisarni?

Iva Gruden · Accepted Answer

7. člen ZZPri določa, da se prijavo evidentira v evidenci prijav tako, da se upošteva prepoved razkritja identitete in zaupnosti. Zaupnik mora tako z namenom zaščite identitete prijaviteljev evidenco (lahko seveda tudi v excelu) voditi sam.

Question 52

Je lahko imenovanje zaupnika tudi na drugačen način - če ga imenujemo z internim aktom, bo pri vsaki zamenjavi zaupnika treba spreminjati interni akt (lahko bi ga imenovali z ločenim sklepom, interni akt pa ostaja nespremenjen)?

Iva Gruden · Accepted Answer

Vsi zavezanci morajo v skladu s štirinajstem odstavkom 9. člena ZZPri sprejeti notranji akt, v katerem opišejo notranjo pot za prijavo in opredelijo zlasti:

zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav ter morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca, pri tem pa mora zagotoviti:
- enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranje poti za prijavo in o notranjem aktu,
- informacije o postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo in institucijam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije.

Šesti odstavek 9. člena ZZPri še določa, da zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika. Pri tem načina imenovanja zakon posebej ne opredeljuje. Slednjega zavezanci sami opredelijo v notranjem aktu. V praksi priporočamo, da je se zaupnika imenuje s sklepom o imenovanju, ki je kot takšen priloga notranjega akta, s čimer je enostavneje urejati tudi vsakršne spremembe glede zaupnika.

Question 53

Ali je lahko zaupnik oseba pravne službe, s katero ima šola sklenjeno pogodbo za svetovanje?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v šestem odstavku 9. člena zgolj določa, da morajo zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, pri čemer je zaupnik (12. točka 4. člena ZZPri) ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav.

Question 54

Ali lahko prijavo oddajo tudi dijaki in študenti ali samo zaposleni?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri prijavo definira kot ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah v delovnem okolju v zasebnem ali javnem sektorju (1. točka 4. člena ZZPri); kršitev pa kot informacijo, vključno s podlago za sum o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v organizaciji, s katero je ali je bil prijavitelj v delovnem in podobnem razmerju, ter o poskusu prikrivanja takšne kršitve.

V zvezi s tem zaključujemo, da je bistvo ZZPri ureditev možnosti podajanja prijav kršitev predpisov, ki jih osebe, ki opravljajo delo v delovnem okolju zavezanca, zaznajo pri svojem delu. Študenti in dijaki, ki se izobražujejo v izobraževalnih ustanovah, tako niso prijavitelji po tem zakonu, medtem ko so prijavitelji lahko osebe, ki pri zavezancu opravljajo študentsko ali dijaško delo (preko ustrezne napotnice).

Question 55

Ali lahko srednja šola vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo z npr. vrtci, osnovnimi šolami v isti občini?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri posebej ne določa vzpostavitve skupne notranje poti z osnovnimi šolami oziroma vrtci, omogoča pa možnost (dvanajsti odstavek 9. člena ZZPri), da lahko srednje šole, višje šole in dijaški domovi na območju iste samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov.

Question 56

Ali se lahko ustanovi skupina več zaupnikov npr. iz več vrtcev ali šol, ker en sam težko odloča, presoja o različnih nepravilnostih - v primeru, da se organizira skupina na nivoju občine?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v 12. točki 4. člena določa, da je zaupnik ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. S tem v zvezi priporočamo, da sta zaupnika vsaj dva (razlogi: nadomeščanja, odsotnosti, poznavanje več področij ipd.). Omenjeno se predpiše oziroma določi v notranjem aktu.

Question 57

Če več vrtcev izbere skupnega zaupnika, ali mora vsak vrtec sprejeti svoj interni akt in svoja navodila ali pa so vsi dokumenti, ki so pod istim zaupnikom, enotni za vse vrtce?

Iva Gruden · Accepted Answer

Notranja pot za prijavo se vzpostavi tako, da se določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav ter ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in da se imenuje zaupnika. Osnovne šole, vrtci, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na območju iste samoupravne lokalne skupnosti lahko vzpostavijo skupno notranjo pot za prijavo, ki jo upravlja eden od vključenih zavodov ali samoupravna lokalna skupnost.

S tem v zvezi zaključujemo, da se pri skupni notranji poti sprejme en notranji akt, ki pa ga podpišejo zastopniki vseh sodelujočih zavodov. Priporočamo pa, da v navedenem notranjem aktu vključeni zavodi uredijo vsa medsebojna razmerja.

Question 58

Kaj lahko storimo, če nihče na šoli ne želi prevzeti nalog zaupnika? Ga lahko ravnatelj kar določi?

Iva Gruden · Accepted Answer

Poslovodna oseba lahko v okviru svojih pristojnosti sam določi zaupnika. ZZPri s tem v zvezi ne predpisuje posebnih pravil oziroma postopkov, razen to, da zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika. Iz navedenega izhaja, da je zagotovitev zaupnika zakonska dolžnost zavezanca. Sam postopek in način imenovanja zaupnika pa mora biti predpisan v notranjem aktu.

Question 59

Kaj, če ravnatelj pritiska na zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

Zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno in pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Če zaupnik pri svojem delu zazna nepravilnosti s strani ravnatelja, lahko tudi sam postane prijavitelj po določbi prvega odstavka 5. člena ZZPri in poda prijavo organu za zunanjo prijavo, ki so taksativno našteti v 14. členu ZZPri.

Question 60

Kdo sprejme notranji akt o zaščiti prijaviteljev – ravnatelj ali svet zavoda?

Iva Gruden · Accepted Answer

Notranji akt sprejme tista oseba oziroma subjekt, ki tudi drugače sprejema notranja pravila oziroma notranje akte v organizaciji. Pristojnosti so določene v aktu o ustanovitvi oziroma področni zakonodaji.

Question 61

Predsednik sveta zavoda ima mandatno obdobje. Ali ga lahko vseeno izberemo za zaupnika?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri v 12. točki 4. člena določa, da mora biti zaupnik ena ali več zaupanja vrednih oseb ali notranja organizacijska enota za prejem in obravnavo notranjih prijav. Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo izmed zaposlenih imenujejo zaupnika.

Omenjeno pomeni, da je predsednik sveta zavoda lahko imenovan za zaupnika, če je zaposlen v zavodu, drugače ne.

Question 62

Ali imamo lahko sprejet en interni akt na nivoju matične (krovne) družbe. s tem da v njem omenimo, da velja za vsa hčerinska podjetja, oziroma ali mora tak akt sprejeti vsako hčerinsko podjetje?

Iva Gruden · Accepted Answer

Na podlagi ZZPri mora vsak zavezanec* (štirinajsti odstavek 9. člena ZZPri) sprejeti in imeti svoj notranji akt, v katerem opiše notranjo pot za prijavo in opredeliti zlasti:

zaupnika, po potrebi pa tudi administrativno osebje oziroma informacijsko podprt način prejema in evidentiranja prijav in morebitnega zunanjega ponudnika storitve prejemanja prijav;
elektronski naslov, telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
postopek prejema notranje prijave in njene obravnave;
ukrepe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do informacij o prijavitelju in drugih vsebin iz evidence prijav;
obveščanje notranjih organizacijskih enot, odgovornih za odpravo kršitve, način seznanitve vodstva o obravnavi prijave;
način informiranja zaposlenih in drugih oseb v delovnem okolju zavezanca o vsebinah iz petnajstega odstavka tega člena.

* Zavezanci v zasebnem sektorju so:

zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo so subjekti s 50 ali več zaposlenimi,
notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj desetimi zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki,otranje poti za prijavo vzpostavijo tudi subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 zaposlenimi, če tako določajo drugi zakoni, s katerimi se prenašajo akti Evropske unije ali neposredno veljavni predpisi Evropske unije iz delov I B. in II Priloge Direktive 2019/1937/EU.

Question 63

Ali je dopustno v skupini povezanih pravnih oseb (razmerje mama - hčerka) imenovati enega zaupnika ali mora vsaka družba imenovati svojega?

Iva Gruden · Accepted Answer

ZZPri določa, da mora vsak subjekt, ki ima več kot 50 zaposlenih, imeti svojega zaupnika. V praksi to pomeni, da mora vsaka hčerinska družba, ki ima več kot 50 zaposlenih, imenovati svojega zaupnika, ne glede na to, da ima svojega že krovna oziroma matična družba (mama).

Question 64

Ali je lahko poleg zaupnika v podjetju imenovana tudi komisija, ki zaupniku pomaga? So lahko člani te komisije zaposleni pri matični (krovni) družbi? Ali je lahko eden od zaupnikov zaposlen pri matični (krovni) družbi? So kakršne koli omejitve v zvezi s tem?

Iva Gruden · Accepted Answer

Po določbah ZZPri si lahko podjetja, ki imajo do 250 zaposlenih in imajo skupne sisteme, delijo naloge. Zaupniku pri podjetju je lahko v pomoč zaupnik, ki deluje na ravni matične (krovne) družbe, a ga je treba vpisati v interni akt zavezanca. Pri tem velja, kot to določa prvi odstavek 12. člena ZZPri, da zaupnik obravnava prijavo skrbno, zaupno in samostojno ter pri tem ni vezan na navodila v posamezni zadevi. Zaupnik ukrene, kar je treba za prenehanje kršitve. Če za prenehanje kršitve ali odpravo posledic kršitve ni pristojen, s prijavo in predlogi ukrepov seznani osebe ali notranje organizacijske enote, ki so odgovorne za odpravo kršitve.

Odgovori na pogosta vprašanja – ZZPri

Javni sektor

Ali bi lahko bila zaupnik tudi oseba, zaposlena v okviru skupne občinske uprave, na delovnem mestu pooblaščena za varstvo osebnih podatkov?

Ali je dopustno kot notranjo pot prijave določiti samo preko aplikacije, ki zagotavlja anonimnost, ali pa je obvezno določiti tudi način, ki ne zagotavlja anonimnosti (e-mail, telefon, pošta)?

Ali je imenovani zaupnik lahko tudi prijavitelj?

Ali je lahko skrbnik načrta integritete oziroma pooblaščenec za trpinčenje na delovnem mestu zaupnik?

Ali je lahko zaupnik kot del skupne občinske uprave?

Ali je lahko zaupnik npr. član sindikata ali sveta delavcev?

Ali je lahko zaupnik oseba pravne službe, s katero ima šola sklenjeno pogodbo za svetovanje?

Ali je nujno, da je evidenca shranjena elektronsko?

Ali je nujno, da je v aktu imenovan zaupnik ali zadostuje le opis podaje prijave?

Ali je treba o prijavi in o poročilu o prijavi informirati vse zaposlene?

Ali je treba ZZPri razumeti, da se lahko prijavi kršitev prav vseh predpisov, ki veljajo v RS (npr. tudi to, da se delavec pri izhodu na malico ni “registriral”), ali je treba dikcijo zakona razumeti v povezavi s 1. členom ZZPri, t. j. zaščito javnega interesa?

Ali je za prijave treba ponuditi novo tel. št. ali lahko zaupnik uporablja že obstoječo? Kateri so še drugi načini za prijavo?

Ali je za sprejem notranjega akta potrebno mnenje sindikata pri delodajalcu?

Ali lahko prijavo oddajo tudi dijaki in študenti ali samo zaposleni?

Ali lahko srednja šola vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo z npr. vrtci, osnovnimi šolami v isti občini?

Ali mora biti zaupnik dosegljiv 24/7?

Ali mora imeti vsak državni organ imenovanega zaupnika? Bi lahko npr. vladne službe v okviru GSV določile enega skupnega zaupnika?

Ali morata biti v aktu o notranji prijavi ime in priimek zaupnika?

Ali prepoved razkritja identitete ni zaščitni ukrep v primeru, da prijavitelj prijavi več kot 2 leti staro dejanje, saj tretji odst. 5. člena zakona o zaščiti prijaviteljev pravi, da prijavitelj v tem primeru ni upravičen do zaščite?

Ali se lahko evidenco prijav uredi kot excel tabelo in se jo samo knjiži (dobi številko) pod zaupnika ali jo mora voditi v glavni pisarni?

Ali se lahko ustanovi skupina več zaupnikov npr. iz več vrtcev ali šol, ker en sam težko odloča, presoja o različnih nepravilnostih – v primeru, da se organizira skupina na nivoju občine?

Ali se preverjanje izpolnjenosti pogojev za podajo zunanje prijave iz 13. člena ZZPri preverja in, v kateri fazi postopka? Kakšne so posledice morebitne kršitve teh pogojev (ali je to zgolj programska norma)?

Ali se standarde za zaščito prijavitelja upošteva samo, če je javni interes?

Ali so člani sveta staršev lahko prijavitelji v skladu z ZZPri?

Ali zakon določa zaščitne ukrepe, če pride do povračilnih ukrepov zoper prijavitelja?

Če več vrtcev izbere skupnega zaupnika, ali mora vsak vrtec sprejeti svoj interni akt in svoja navodila ali pa so vsi dokumenti, ki so pod istim zaupnikom, enotni za vse vrtce?

Je lahko imenovanje zaupnika tudi na drugačen način – če ga imenujemo z internim aktom, bo pri vsaki zamenjavi zaupnika treba spreminjati interni akt (lahko bi ga imenovali z ločenim sklepom, interni akt pa ostaja nespremenjen)?

Kaj lahko storimo, če nihče na šoli ne želi prevzeti nalog zaupnika? Ga lahko ravnatelj kar določi?

Kaj v primeru, da je zadeva pravno sporna in vodstvo zavezanca ni naklonjeno sprejemu ukrepov za odpravo kršitev? Ali v tem primeru odgovoriti prijavitelju oz. ga napotiti, da poda zunanjo prijavo, in interno zaključiti?

Kaj, če je zaupnik odsoten v času prijave?

Kaj, če ravnatelj pritiska na zaupnika?

Kako naj bo sistem notranje prijave nastavljen, ali je zaupnik tisti, ki mora poskrbeti za odpravo ugotovljenih kršitev, ali je to obveznost strokovnih služb ali vodstva?

Kako ravnati s prijavami kršitev, ki so starejše od dveh let?

Kakšni so lahko povračilni ukrepi zoper prijavitelja?

Kakšno je razmerje med pooblaščencem za sprejem prijave glede trpinčenja na delovnem mestu (mobing) in zaupnikom?

Kateri so organi za zunanjo prijavo, na katere se lahko obrnemo, če notranja prijavna pot ni učinkovita?

Kdo sprejme notranji akt o zaščiti prijaviteljev – ravnatelj ali svet zavoda?

Koliko načinov sprejema prijave mora biti vpeljanih? Je lahko samo spletni obrazec in ni e-pošte/telefona?

Na koga se lahko zaupnik obrne v primeru nejasnosti pri reševanju prijave?

Ob prijavi svojega delodajalca, poslani po predpisani zunanji poti, prijavitelj izrecno ne navede, da obstaja tveganje povračilnih ukrepov. Ali moramo v teh primerih še vedno presojati (prvi odst. 17. člena), ali je potrebna zaščita prijavitelja (povezava s sedmim odstavkom 16. člena ZZPri)?

Predsednik sveta zavoda ima mandatno obdobje. Ali ga lahko vseeno izberemo za zaupnika?

Pri nas ima zgolj 40 % zaposlenih dostop do notranjega-informacijskega sistema – kako naj potem uredimo obveščanje?

V primeru, da je organ zavezanec tako za notranjo kot tudi zunanjo prijavo, ali je lahko zaupnik za notranjo prijavo in pooblaščena oseba za zunanjo prijavo ista oseba?

Vezano na kaznivo dejanje, ali je zaupnik, če iz vsebine prijave izhaja sum storitve kaznivega dejanja, zavezan podati ovadbo? Po 145. členu ZKP so namreč dolžne naznaniti kazniva dejanja tudi vse organizacije z javnimi pooblastili.

Vloga notranjega revizorja, s čim vse je lahko seznanjen?

Občine in skupne občinske uprave

Ali bi lahko bila zaupnik tudi oseba, zaposlena v okviru skupne občinske uprave, na delovnem mestu pooblaščena za varstvo osebnih podatkov?

Ali je lahko zaupnik kot del skupne občinske uprave?

Ali se lahko evidenco prijav uredi kot excel tabelo in se jo samo knjiži (dobi številko) pod zaupnika ali jo mora voditi v glavni pisarni?

Je lahko imenovanje zaupnika tudi na drugačen način – če ga imenujemo z internim aktom, bo pri vsaki zamenjavi zaupnika treba spreminjati interni akt (lahko bi ga imenovali z ločenim sklepom, interni akt pa ostaja nespremenjen)?

Šole

Ali je lahko zaupnik oseba pravne službe, s katero ima šola sklenjeno pogodbo za svetovanje?

Ali lahko prijavo oddajo tudi dijaki in študenti ali samo zaposleni?

Ali lahko srednja šola vzpostavi skupno notranjo pot za prijavo z npr. vrtci, osnovnimi šolami v isti občini?

Ali se lahko ustanovi skupina več zaupnikov npr. iz več vrtcev ali šol, ker en sam težko odloča, presoja o različnih nepravilnostih – v primeru, da se organizira skupina na nivoju občine?

Če več vrtcev izbere skupnega zaupnika, ali mora vsak vrtec sprejeti svoj interni akt in svoja navodila ali pa so vsi dokumenti, ki so pod istim zaupnikom, enotni za vse vrtce?

Kaj lahko storimo, če nihče na šoli ne želi prevzeti nalog zaupnika? Ga lahko ravnatelj kar določi?

Kaj, če ravnatelj pritiska na zaupnika?

Kdo sprejme notranji akt o zaščiti prijaviteljev – ravnatelj ali svet zavoda?

Predsednik sveta zavoda ima mandatno obdobje. Ali ga lahko vseeno izberemo za zaupnika?

Zasebni sektor

Ali imamo lahko sprejet en interni akt na nivoju matične (krovne) družbe. s tem da v njem omenimo, da velja za vsa hčerinska podjetja, oziroma ali mora tak akt sprejeti vsako hčerinsko podjetje?

Ali je dopustno v skupini povezanih pravnih oseb (razmerje mama – hčerka) imenovati enega zaupnika ali mora vsaka družba imenovati svojega?

Ali je lahko poleg zaupnika v podjetju imenovana tudi komisija, ki zaupniku pomaga? So lahko člani te komisije zaposleni pri matični (krovni) družbi? Ali je lahko eden od zaupnikov zaposlen pri matični (krovni) družbi? So kakršne koli omejitve v zvezi s tem?

Ali je lahko zaupnik npr. član sindikata ali sveta delavcev?

Ali je treba vsakič, ko se spremeni zaupnik ali dopolni administrativno osebje, spremeniti tudi notranji akt? Ali lahko poslovodstvo imenuje zaupnika s sklepom, z internim aktom pa se uredi zgolj postopek?

Ali je tudi zunanji ponudnik storitve sprejemanja prijav lahko zaupnik?

Ali je za sprejem notranjega akta potrebno mnenje sindikata pri delodajalcu?

Ali prepoved razkritja identitete ni zaščitni ukrep v primeru, da prijavitelj prijavi več kot 2 leti staro dejanje, saj tretji odst. 5. člena zakona o zaščiti prijaviteljev pravi, da prijavitelj v tem primeru ni upravičen do zaščite?

Ali zakon določa zaščitne ukrepe, če pride do povračilnih ukrepov zoper prijavitelja?

Kaj se zgodi v primeru, če se je zaupnik trudil nerazkriti identitete, a je do razkritja vseeno prišlo? Je zaupnik odgovoren?

Kaj v primeru, da je zadeva pravno sporna in vodstvo zavezanca ni naklonjeno sprejemu ukrepov za odpravo kršitev? Ali v tem primeru odgovoriti prijavitelju oz. ga napotiti, da poda zunanjo prijavo, in interno zaključiti?

Kaj, če je zaupnik odsoten v času prijave?

Kako ravnati s prijavami kršitev, ki so starejše od dveh let?

Kakšno je razmerje med pooblaščencem za sprejem prijave glede trpinčenja na delovnem mestu (mobing) in zaupnikom?

Koliko načinov sprejema prijave mora biti vpeljanih? Je lahko samo spletni obrazec in ni e-pošte/telefona?

Naša organizacija je zavezanec po ZZPri v zasebnem sektorju. Na katere roke moramo biti pozorni?

Sistem našega globalnega podjetja ima vgrajeno 10 letno hrambo podatkov, torej, če prav razumemo, lahko v notranjem aktu določimo 10-letni rok hrambe?