Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve kršil integriteto v dveh ločenih postopkih
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme pri obvladovanju širjenja nalezljive bolezni Covid-19, pri nekdanjem direktorju Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) Antonu Zakrajšku v primerih sklepanja poslov s podjetjema DOBNIK TRADE trgovina in storitve, d. o. o., in genEplanet diagnostika, d. o. o., ugotovila kršitev integritete. Ugotovitve so pravnomočne.
Komisija je v preiskavah opravila razgovore z obravnavano osebo, pričo ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in uslužbencem ZRSBR ter vpogledala v dokumentacijo ZRSBR in lastne zadeve iz predhodnih obravnav drugih zadev v povezavi z nabavami zaščitne opreme. Na podlagi vseh relevantnih dejstev je Komisija odločila, da ugotovljene nepravilnosti pomenijo kršitev integritete v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Ravnanja v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo
Anton Zakrajšek je v primeru posla s podjetjem DOBNIK TRADE trgovina in storitve, d. o. o., najprej sklenil pogodbo, ki je glede določil zavarovanja odstopala od drugih sklenjenih pogodb ZRSBR, nato pa je po prejemu izjave z notarsko overjenim podpisom, ki je predstavljalo neustrezno zavarovanje, odredil izplačilo avansa. To je storil kljub opozorilu uslužbenca ZRSBR o neustreznosti zavarovanja. V primeru posla s podjetjem genEplanet diagnostika, d. o. o. (ki se je 12. 3. 2021 preimenovala v MD-DX, d. o. o.), pa je prav tako sklenil pogodbo za nabavo zaščitnih sredstev in odredil izplačilo 100 % avansa ob dogovorjeni predložitvi bančne garancije zgolj v višini 50 % vrednosti avansa kljub opozorilu uslužbenca ZRSBR. Komisija je v obeh primerih ugotovila, da je Zakrajšek privilegiral točno določenega ponudnika in omogočal neenakopravno obravnavo ostalih ponudnikov.
V obeh primerih je Komisija odločila, da je opisano ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe v subjektu javnega sektorja ter predstavlja kršitev integritete, ki jo 3. točka 4. člena ZIntPK opredeljuje kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.
Komisija v primeru posla z dobaviteljem genEplanet diagnostika, d. o. o., še dodaja, da čeprav je Zakrajšek, kot sam pojasnjuje v izjasnitvi, očitana dejanja izvršil po navodilu ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška (čigar ravnanje je bilo predmet druge preiskave), to ne spremeni dejstva, da gre za kršitev. Odločitev o podpisu ali zavrnitvi podpisa pogodbe, kot tudi o izplačilu avansa, je bila namreč izključno v pristojnosti direktorja ZRSBR in ga zato telefonski klic oziroma navodilo ministra ne more razbremeniti odgovornosti.
Postopki niso bili v skladu z načelom enakopravnosti obravnave ponudnikov
V obeh postopkih je Komisija upoštevala resnost in izrednost situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito ter je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. Prav tako Komisija razume, da so v takšnih okoliščinah različni državni organi v postopkih pomagali ZRSBR, ki mu je bila dodeljena pristojnost za nabave zaščitne opreme. Vendar pa je v času izrednih razmer, ki omogočajo večjo možnost morebitnih zlorab, treba na vsebino pomoči gledati restriktivno, saj ta ne bi smela predstavljati posega v postopke odločanja. Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete, pri čemer je ključno, da so v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način.
V konkretnih primerih pa sta bila določena ponudnika privilegirana. Zaradi tega v postopkih, ki so bili zaradi nujnosti že tako izvedeni na najmanj transparenten način, niso bili zagotovljeni niti minimalni standardi javnega naročanja. Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v tovrstnih postopkih.
Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v obeh postopkih, skupaj z izjasnitvami obravnavane osebe, kot to določa 6. odstavek 11. člena ZIntPK (javna objava po preteku roka za vložitev upravnega spora). Obravnavana oseba upravnega spora ni sprožila, zato so ugotovitve pravnomočne.
Ugotovitve in izjasnitve:
1. izjasnitev_06216_15_2020_21