Ravnanje ministra, ki je pri prehodu državne meje domnevno kršil določila Zakona o nadzoru državne meje, ne predstavlja korupcijskega ravnanja opredeljenega z definicijo “korupcije” po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije, ( v nadaljevanju: Komisija ) je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije ( Ur.l.RS, št. 2/04 ) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije ( Ur.l.RS, št. 105/04 ), po proučitvi dopisa, ki ga je na Komisijo poslal novinar častnika Delo in se nanaša na ravnanje ministra enega izmed ministrstev, dne 22.06.2005 sprejela:
Načelno mnenje številka 21
- Ravnanje ministra, ki je pri prehodu državne meje domnevno kršil določila Zakona o nadzoru državne meje, ne predstavlja korupcijskega ravnanja opredeljenega z definicijo “korupcije” po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije je dne 20.6.2006 prejela dopis novinarja častnika Delo, v katerem nas sprašuje, ali ravnanje ministra sodi v kategorijo koruptivnih dejanj.
V nadaljevanju je novinar poslal tudi poročilo Policije, ki govori o načinu prehoda državne meje ministra za obrambo.
Komisija je proučila skladnost ravnanja, ki je opisano v policijskem poročilu, z določili Zakona o preprečevanju korupcije s poudarkom na tem, ali ravnanje ustreza definiciji korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije.
Iz policijskega poročila je razvidno, da je minister dne 14.6.2005 ob 18:47 uri pripotoval z letalom na letališče Brnik. Letalo je po pristanku parkiralo na ploščadi Slovenske vojske. Minister se je skupaj s svojo ženo in varnostnikom usedel v službeni avtomobil, ki je pripeljal do letala, nato pa so se vsi trije odpeljali proti izhodu letališča. Letališko ploščad so zapustili izven območja mejnega prehoda, zaradi tega mejna kontrola ni bila opravljena.
“Korupcija” po Zakonu o preprečevanju korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
V kolikor ravnanje ministra primerjamo z definicijo korupcije po Zakonu o preprečevanju korupcije lahko ugotovimo, da je minister s svojim dejanjem kršil dolžno ravnanje in sicer na ta način, da se je izognil mejni kontroli, ki je opredeljena v 27. členu Zakona o nadzoru državne meje, ter s tem domnevno storil prekršek po 43. členu istega zakona. Vendar pa s kršitvijo ni pridobil nikakršne materialne ali nematerialne koristi zase ali za koga drugega, zato njegovo ravnanje ne ustreza definiciji korupcije, kot je opredeljena v Zakonu o preprečevanju korupcije. Nujen predpogoj vsakega korupcijskega ravnanje je pridobitev neke koristi, katere posameznik sicer ne bi pridobil, če nebi kršil dolžnostnega ravnanja. Z drugimi besedami povedano gre za korupcijska dejanja takrat, ko je kršitev dolžnostnega ravnanja v vzročni zvezi s pridobitvijo koristi.
Zaradi tega je Komisija mnenja, da ravnanje ministra ni korupcijsko ravnanje po Zakonu o preprečevanju korupcije.
S tem je po mnenju Komisije načelno mnenje utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik