Funkciji poklicnega župana in članstvo v skupščini javnega podjetja, katerega ustanoviteljice so občine, sta medsebojno združljivi. Funkciji nepoklicnega župana občine in članstvo v skupščini javnega podjetja sta medsebojno združljivi le, če ima javno podjetje oblikovan organ, ki nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja.
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije v zadevi nezdružljivosti funkcij na podlagi vloge občine Hrastnik na seji dne 22.3.2005 sprejela naslednje
Pojasnilo številka 17
- Funkciji poklicnega župana in članstvo v skupščini javnega podjetja, katerega ustanoviteljice so občine, sta medsebojno združljivi.
- Funkciji nepoklicnega župana občine in članstvo v skupščini javnega podjetja sta medsebojno združljivi le, če ima javno podjetje oblikovan organ, ki nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja.
Obrazložitev
Občina Hrastnik je Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) zaprosila za pojasnilo, ali smejo župani občin, ki so ustanovile javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Zasavje d.o.o., biti imenovani v skupščino javnega podjetja, posebej še zato, ker so posamezni župani hkrati tudi poslanci v Državnem zboru.
Po 20. členu ZPKor poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, gospodarskih interesnih združenjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, zavodih, zadrugah, skladih ali agencijah. Ne glede na navedene omejitve je v smislu 2.odstavka 20. člena ZPKor poklicni funkcionar kot predstavnik organa lahko član sveta javnega zavoda ali član nadzornega sveta javnega podjetja, v katerih je lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju.
Za nepoklicne funkcionarje velja 21. člen ZPKor, ki določa, da ne smejo opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem podjetju, javnem zavodu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravljajo nadzor nad njihovim delom.
Navedene določbe 20. in 21. člena ZPKor se v smislu 31. člena ZPKor ne uporabljajo glede vprašanj, ki so za določene funkcionarje z zakonom drugače urejena. Za vprašanja nezdružljivosti funkcij poslancev z drugimi dejavnostmi velja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št.24/05-uradno prečiščeno besedilo), ki v 12. členu določa, da poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe.
Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) v zvezi s položajem javnih podjetij napotuje na uporabo predpisov, ki urejujejo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb. V smislu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 31/00, 45/01, 59/01, 57/04, 139/04, ZGD) je skupščina organ družbe, v katerem se oblikuje in izraža volja družbenikov oziroma predstavnikov ustanoviteljev, nadzorni svet pa je organ nadzora nad vodenjem poslov družbe. Oblikovanje oziroma izvolitev nadzornega sveta v smislu ZGD ni obvezno. V primeru, da družba nima nadzornega sveta, se s statutom določi, katere pristojnosti nadzornega sveta izvršuje skupščina oziroma drugi organi družbe.
Izhajajoč iz navedenih zakonskih določb, je župan občine, ki funkcijo opravlja poklicno, kot predstavnik organa oziroma ustanovitelja v smislu 2. odst. 20. člena ZPKor lahko član skupščine javnega podjetja, župan, ki funkcijo opravlja nepoklicno pa je lahko član skupščine le, če ima javno podjetje poleg skupščine oblikovan organ, ki opravlja nadzor nad vodenjem poslov javnega podjetja.
Drago Kos
Predsednik