Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 23

Udeležba poslovodnih organov oziroma odgovornih oseb naročnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, na ogledih objektov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila in jo organizirajo ter plačajo dejanski ali potencialni pogodbeni partnerji teh naročnikov, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije je Komisija za preprečevanje korupcije na psevdonimno pobudo “slovenskih elektrodistributerjev” na seji dne 15.7.2005 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 23

  • Udeležba poslovodnih organov oziroma odgovornih oseb naročnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, na ogledih objektov, opreme ali blaga, ki je ali lahko postane predmet javnega naročila in jo organizirajo ter plačajo dejanski ali potencialni pogodbeni partnerji teh naročnikov, predstavlja koruptivno ravnanje v smislu 3. alinee 2. člena Zakona o preprečevanju korupcije.

Obrazložitev

Anonimni pošiljatelj, ki se je predstavil kot “slovenski elektrodistributerji” je Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) posredoval članek iz časopisa Dnevnik. V njem je navedeno, da nekateri direktorji elektrodistribucijskih podjetij sprejemajo od svojih dobaviteljev ponudbe za oglede elektrarn in distribucijskih centrov v tujini. Stroške potovanja, prenočitev in ogledov plačujejo dejanski dobavitelji, ki so istočasno tudi potencialni ponudniki v postopkih javnega naročanja.

ZPKor v 3. alinei 2. člena določa, da je korupcija “vsaka kršitev dolžnega ravnanja oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane , sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega”.

Elektrodistribucijska podjetja so pravne osebe oziroma javna podjetja, za katera veljajo predpisi o javnih naročilih, njihov poslovodni organ (direktor) pa je organ, ki zastopa pravno osebo in je odgovoren za zakonitost poslovanja. Poslovodni organ, ki je hkrati odgovorna oseba pravne osebe s tem, ko sprejme povabilo ter se udeleži ogleda objektov, naprav ali blaga njegovega dejanskega ali bodočega dobavitelja, krši temeljna načela Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št.39/00, 102/00, 2/04, v nadaljevanju ZJN-1), posebej načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravnosti ponudnikov, določeni v 5. in 7. členu ZJN-1. Ti načeli pomenita, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem pod enakimi pogoji in da med njimi v nobeni fazi postopka in v nobenem elementu ni razlikovanja. Vsi dejanski in potencialni ponudniki pa nimajo vedno možnosti, da bi naročnikom ponudili možnost pokrivanja stroškov udeležbe na predstavitvah svoje opreme.

Odstopanje od navedenih načel predstavlja kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb naročnika in bi v določenih primerih lahko privedla tudi do posledic po 3. odstavku 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik izločiti iz postopka izbire ponudnika, ko obstaja sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med in po izbiri.

Ponudnik oziroma dobavitelj opreme s plačevanjem stroškov udeležbe na ogledih, na katerih dejanskega in potencialnega naročnika seznanja z uporabo in lastnostmi objekta, opreme ali blaga, od tega pričakuje bodočo korist, ki je predvsem v pridobitvi ali ohranitvi javnih naročil, torej v sklepanju donosnih pogodbenih razmerij.

Kakršnakoli udeležba poslovodnih organov na ogledih objektov, opreme ali blaga, ki jih poravnava poslovni partner oziroma dobavitelj in je ali lahko postane predmet javnega naročanja, je nedopustna, saj bi s tem kršili dolžno ravnanje, ki ga zahteva ZJN-1.Takšna ravnanja pa imajo tudi znake korupcije po 3. alinei 2. člena ZPKor, saj gre za ravnanje, ko osebe, ki so pobudniki teh kršitev, od njih pričakujejo določeno korist.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 23
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar