Sodelovanje sodnikov v arbitražah pod okriljem društva Arbit ni v neskladju z 2. odstavkom 19. člena ZPKor in tudi ne v neskladju z 42. členom Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št.19/94 do 71/04).
Na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št.2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije v zadevi sodelovanja sodnikov v arbitražah pod okriljem društva Arbit na zaprosilo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije na seji dne 4.10.2005 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 29
- Sodelovanje sodnikov v arbitražah pod okriljem društva Arbit ni v neskladju z 2. odstavkom 19. člena ZPKor in tudi ne v neskladju z 42. členom Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št.19/94 do 71/04).
Obrazložitev
Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) zaprosilo za mnenje o skladnosti sodelovanja sodnikov v arbitražah pod okriljem društva Arbit z določbami III. poglavja ZPKor. Zaprosilu je ministrstvo priložilo tudi statut društva, iz katerega je razviden predviden način sodelovanja in nagrajevanja sodnikov arbitrov.
ZPKor v III. poglavju postavlja temeljna pravila na področjih nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, omejitve glede sprejemanja daril ter omejitev poslovanja. 19. člen ZPKor v 1.odstavku določa, da poklicni funkcionar ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati poklicne ali druge dejavnosti namenjene pridobivanju dohodka, 2. odstavek 19. člena pa omogoča poklicnemu funkcionarju ne glede na omejitve iz 1. odstavka opravljati pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno in publicistično delo. Po 31. členu ZPKor se določbe III. poglavja, med katere sodi tudi določba 19. člena, ne uporabljajo glede vprašanj, ki so za določene funkcionarje z zakonom drugače določene.
V smislu 31. člena ZPKor se za področje nezdružljivosti funkcij sodnikov z drugimi dejavnostmi uporablja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št.19/94, 8/96, 24/98, 48/01, 67/02, 71/04, v nadaljevanju ZSS), ki vprašanje nezdružljivosti ureja na drugačen način. Po 2.odstavku 42.člena ZSS sme sodnik opravljati pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe. Po 3. odstavku 42. člena ZSS sodnik za opravljanje del iz 2. odstavka tega člena ali drugih del, ki jih lahko opravlja poleg sodniške službe, ne sme skleniti delovnega razmerja.
2. odstavek 42. člena ZSS dovoljuje sodnikom poleg sodniške funkcije opravljati tudi druga podobna dela v pravni stroki. »Druga podobna« dela v pravni stroki, ki jih navedena norma dopušča sodnikom kot dodatna dela v zakonu niso posebej specificirana, zato iz te zakonske opredelitve ni mogoče ugotoviti, ali štejejo naloge arbitra v sfero dovoljenih del. Po svoji naravi so arbitražni postopki in odločanje v arbitraži podobni sodnim postopkom, predvsem pravdnemu postopku, ki ga opredeljuje Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št.36/04, prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). ZPP v 70. členu med izločitvenimi razlogi za sodnike določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred arbitražo. Navedena določba torej ne izključuje možnosti sodelovanja sodnika v arbitražnem postopku, temveč preprečuje sodelovanje istega sodnika v sodnem in arbitražnem postopku v isti zadevi. Izhajajoč iz ZSS, ki omogoča sodniku opravljati druga podobna dela v pravni stroki in ob upoštevanju 70. člena ZPP, po katerem je sodelovanje v arbitraži le izločitveni razlog pri sojenju v isti zadevi, je po mnenju Komisije sodelovanje v arbitraži dopustno, pri čemer pa je potrebno spoštovati zakonske in etične omejitve.
Omejitve, ki jih mora sodnik pri opravljanju izvensodne dejavnosti upoštevati, so določene v 2. in 3. odstavku 42. člena ZSS, 70. členu ZPP ter tudi v Kodeksu sodniške etike, po katerem mora sodnik tudi na splošno uravnavati svoje izvensodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi.
Ob upoštevanju navedenih zakonskih in etičnih pravil, ki se nanašajo na nezdružljivost opravljanja sodniške funkcije s pridobitno dejavnostjo ter statutarnih pravil delovanja društva Arbit, Komisija meni, da sodelovanje sodnikov v arbitražah kot arbitrov ali pravnih strokovnjakov pod okriljem društva Arbit ne predstavlja nezdružljive dejavnosti s sodniško funkcijo.
Drago Kos
Predsednik