Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Predsednik Komisije o integriteti danes nagovoril šolnike in gospodarstvenike
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi je o pomenu osebne in poslovne integritete vodje oziroma posameznika na položaju danes najprej v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS (ZRSŠ) nagovoril zaposlene v izobraževanju, nato pa v okviru 8. Foruma poslovne integritete in transparentnosti, ki ga organizira Transparency International Slovenia (TI Slovenia), še predstavnike gospodarstva.
Dr. Robert Šumi je strokovnim delavcem osnovnih šol in vrtcev v okviru dogodka Usposabljanje strokovnih delavcev za vzgajanje in izobraževanje za integriteto in z integriteto spregovoril o ključnem pomenu integritete kot temelju etičnega vodenja in profesionalizma v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Poudaril je, da je visoka stopnja integritete predpogoj etičnega in profesionalnega ravnanja oziroma vodenja, ki pa je temelj trajnostnega razvoja družbeno odgovorne organizacije, v katero ljudje zaupajo. Opozoril je na odgovornost vodje za etično ravnanje, ki temelji na integriteti, in predstavil model etičnega vodenja, ki ga zaznamuje sinteza treh ključnih dejavnikov moralne osebnosti, moralnega vodje in moralnega promotorja, ter vodenja z zgledom. Tako etično vodenje kot vodenje z zgledom imata ključno vlogo pri krepitvi integritete na vseh ravneh delovanja organizacije in skupaj z zakonitostjo, strokovnostjo, pogumom in odločnostjo predstavljata profesionalizem, h kateremu bi morali stremeti vsi, pravi dr. Robert Šumi.
V nadaljevanju je predstavil statistiko pravnomočnih kršitev integritete uradnih oseb – doslej ima Komisija 24 pravnomočnih ugotovitev zoper 25 uradnih oseb (največ zoper občinske funkcionarje) v 26 primerih prepovedanih ravnanj (najpogostejša sta nedovoljeno vplivanje in privilegiranje) – in predstavil pomen pravnomočnih kršitev za slovensko družbo. Ob koncu je dr. Šumi prikazal še, kako ključna je prav integriteta pri zmanjševanju razkoraka med teorijo in prakso, ko govorimo o prepovedanih ravnanjih, torej med tem, k čemur stremimo oziroma bi mogli stremeti, in tem, kako dejansko delujemo v praksi.
Komisija je, v okviru svojih pristojnosti za sistematično krepitev integritete v javnem sektorju in širši družbi, v sodelovanju z ZRSŠ zasnovala dolgoročni projekt za krepitev integritete na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema z naslovom Integriteta: skupni cilj generacij. Ta predstavlja izhodišče za bolj integritetno družbo prihodnosti, most med trenutno prakso, v kateri integriteta še vedno pogosto velja za nadstandard, in prihodnostjo, kjer bo integriteta standard, kakršnega si slovenska družba zasluži.
Predsednik Komisije je danes sodeloval tudi na okrogli mizi z naslovom Preventiva: Transparentno in zrelo poslovanje v javnih gospodarskih družbah v okviru 8. Foruma poslovne integritete in transparentnosti v organizaciji Transparency International Slovenia (TI Slovenia), namenjen gospodarstvu in obravnavi izzivov, ki jih boj proti korupciji prinaša v gospodarstvu, ter predstavitvi novih usmeritev na področju spodbujanja integritete, etike in preprečevanja korupcije v gospodarstvu. Rdeča nit osrednjega letnega dogodka TI Slovenia je bila tokrat dvig organizacijske kulture v luči nove zakonodaje na področju zaščite prijaviteljev in nedavno predstavljenih evropskih standardov trajnostnega poročanja.
Ob dr. Robertu Šumiju sta na okrogli mizi nastopili še županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in direktorica Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik, d. o. o, dr. Marjetka Levstek, moderiral pa jo je član upravnega odbora TI Slovenia mag. Igor Klančnik. Sogovorniki so med drugim spregovorili o integriteti v kontekstu družbene odgovornosti, osveščanju ter internem komuniciranju kot o temeljih odprtosti in transparentnosti v organizacijah. Dotaknili so se preventivnih in kurativnih mehanizmov in osvetlili vprašanje, kaj lahko organizacije storijo z rezultati preiskav notranjih nepravilnosti oziroma kakšne ukrepe lahko uvedejo, da bodo le-ti vodili do učinkovite obravnave ugotovljenih težav.
Predsednik dr. Šumi je predstavil tudi proces priprave Resolucije za preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji in nadaljnje korake v postopku sprejemanja na Vladi RS in v Državnem zboru. Izpostavil je, da bo sprejemanje zrelostni preizkus naše družbe in da si na Komisiji želimo, da smo kot družba že dovolj dozoreli, da končno stopimo na pot držav, ki uživajo največji ugled na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije. “Želimo si, da bi Resolucija čim prej zaživela v praksi, saj naslavlja vsa relevantna področja”, je izpostavil dr. Šumi in dodal, da ne bo presenečenje, če bomo prihodnje leto na lestvici indeksa zaznave korupcije še nekoliko zdrsnili, zato je še toliko bolj pomembno, da se tudi s sprejemom Resolucije zavežemo k delovanju v smeri ničelne tolerance do korupcije.
Dr. Šumi je opozoril opozoril še na pomen spoštovanja priporočil Komisije, preventivnih aktivnosti Komisije (zlasti dolgoročnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij), izvajanje novega Zakona o zaščiti prijaviteljev (pri čemer je Komisija opisana kot “center znanja in odličnosti”) v praksi, zakonitega lobiranja in vključitve sankcij za kršitve integritete v noveli Zakona o SDH, pohvalil pa je tudi prizadevanja posameznih občin na področju krepitve integritete in ničelne tolerance do korupcije.