Dve desetletji globalne protikorupcijske pogodbe

Jutri bo minilo 20 let od sprejema Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je nastala kot odziv na globalno grožnjo korupcije in ki pod svojim okriljem združuje že 189 držav sveta. Ob tem dejstvu se UNCAC zapisuje v zgodovino kot prvi in za zdaj edini pravno zavezujoči univerzalni instrument za preprečevanje korupcije.

V počastitev jubileja se bo jutri v organizaciji Urada Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal na Dunaju odvil visoki dogodek z otvoritveno razpravo, katere cilj je prikaz sprememb na področju korupcije v zadnjih 20 letih tudi v luči sprejema UNCAC in oris nadaljnjih korakov pri njeni implementaciji. Dogodek lahko v živo spremljate na tej spletni povezavi.

Dokument svetovne razsežnosti

Zaradi nevarnosti, ki jih korupcija prinaša stabilnosti in varnosti družbe zaradi spodkopavanja vrednot demokracije, etičnih načel, pravičnosti in vladavine prava na splošno, je Generalna skupščine ZN 31. oktobra 2003 sprejela prvo globalno protikorupcijsko pogodbo – UNCAC. 9. decembra 2003 jo je podpisalo 111 držav, zaradi česar je ta datum razglašen za Mednarodni dan boja proti korupciji, ki ga vsako leto že tradicionalno obeležuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija). UNCAC je v veljavo stopila 14. decembra 2005 v 140 državah podpisnicah. V Sloveniji jo je ratificiral Državni zbor 6. februarja 2008, predsednik republike pa jo je podpisal 14. februarja 2008. Do danes je konvencijo podpisalo že 189 držav.

Države pogodbenice UNCAC so z namenom učinkovitega izvajanja konvencije ustanovile Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije. Pare držav za ocenjevanje posamične države se določi z žrebom. Slovenija je tako v prvem letu skupaj s Poljsko sodelovala pri evalvaciji ukrajinske zakonodaje, v drugem letu pa s Hondurasom pri ocenjevanju Kolumbije. Sama je bila za oceno na vrsti v tretjem ocenjevalnem letu, jeseni 2012, julija 2017 pa se je formalno začel pregled Slovenije v okviru drugega kroga pregledovanja izvajanja UNCAC. Ocenjevanje Slovenije (v koordinaciji Komisije)  se je formalno zaključilo januarja letos.

Edinstveno orodje za preprečevanje korupcije

UNCAC je edini univerzalni pravno zavezujoč instrument za preprečevanje korupcije in boj proti njej. Zaradi daljnosežnega pristopa in obvezne narave številnih določb je edinstveno orodje za oblikovanje celovitega odziva na problem korupcije na svetovnem nivoju, služi preprečevanju in kriminalizaciji korupcije ter spodbuja mednarodno sodelovanje. Vsebinsko zajema pet glavnih področij: preventivne ukrepe, kriminalizacijo in kazenski pregon, mednarodno sodelovanje, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi ter tehnično pomoč in izmenjavo informacij.

V primerjavi z drugimi konvencijami proti korupciji vsebuje najobsežnejše določbe o metodah, sredstvih in standardih preventivnih ukrepov v javnem in zasebnem sektorju. To odraža idejo njenih snovalcev, ki izpostavljajo pomen učinkovitih preventivnih ukrepov – vključenih v strategije in načrte kazenskega pravosodja, javnega sektorja in razvoja – pred odzivi organov kazenskega pregona, s čimer bi zmanjšali pojavnost kaznivih dejanj in zmanjšali pritisk zaradi omejenih virov za ustrezno preiskavo korupcije po tem, ko se je zgodila.

Če povzamemo: eno od osnovnih idej UNCAC je, da je korupcijo sicer mogoče preganjati po samih koruptivnih dejanjih, vendar jo je treba predvsem in najprej preprečevati. Drugo poglavje UNCAC je tako popolnoma posvečeno preprečevanju korupcije. Ukrepi vključujejo med drugim ustanovitev nacionalnih protikorupcijskih organov (kot je Komisija), večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, ozaveščanje javnosti o korupciji in mednarodno sodelovanje na vseh področjih preprečevanja korupcije in boja proti njej.

Odgovornost celotne družbe

UNCAC med drugim odgovornost za preprečevanje korupcije in drugih spornih praks polaga tudi v roke širše družbe. Tako poziva države, naj dejavno spodbujajo sodelovanje nevladnih organizacij in organizacij, ki temeljijo na skupnosti, in drugih elementov civilne družbe ter ozaveščajo javnost o korupciji in o tem, kaj je mogoče storiti v zvezi z njenim preprečevanjem. Peti člen UNCAC tako nalaga vsaki državi pogodbenici, da vzpostavi in spodbuja učinkovite prakse za preprečevanje korupcije. Komisija v tem duhu izvaja vrsto preventivnih dejavnosti z namenom osveščanja javnosti.