Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvah integritete Saša Polanca
Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo nekdanjega predsednika Komisije za imenovanja in prejemke ter člana nadzornega sveta Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d. (SID banka), Saša Polanca in s tem pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija), da je Polanec kršil integriteto po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). To je storil s tem, ko je kljub ustnemu nasprotovanju uslužbenca SID banke in brez pridobljenega soglasja uprave SID banke s svojega elektronskega poštnega naslova posredoval Strategijo razvoja SID banke 2021 – 2023 Marku Mlakarju, direktorju družbe Amrop Adria, d. o. o. Ugotovitve o konkretnem primeru so pravnomočne in jih objavljamo v nadaljevanju, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo. To je že 24. pravnomočna ugotovitev kršitve integritete, četrta letos.
Komisija je postopek zoper Saša Polanca uvedla na podlagi prijave februarja 2022, iz katere so izhajali očitki o sumu nepravilnosti v postopku izbire članov uprave SID banke. V okviru postopka, ki je bil sicer eden od treh, ki jih je Komisija vodila na podlagi iste zadeve, je ugotovila, da posredovanje strategije glede na drugi odstavek 5. člena Zakona o poslovni skrivnosti, 8. člen Kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov, šesto alinejo 14. člena Poslovnika o delu nadzornega sveta in b točko 5. člena Pravilnika o poslovni skrivnosti ni bilo v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo Saše Polanca, nekdanjega predsednika Komisije za imenovanja in prejemke ter člana nadzornega sveta SID banke. Takšno ravnanje pa predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Polanec je zoper ugotovitve Komisije sprožil upravni spor, konec junija 2023, pa je Upravno sodišče Republike Slovenije, v sodbi tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev Komisije – tako v postopkovnem kot v vsebinskem smislu. S tem so ugotovitve postale pravnomočne. Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija zato objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK, in sodbo sodišča.
Integriteta je proaktiven pristop k preprečevanju korupcijskih tveganj
Upravno sodišče Republike Slovenije s tokratno sodbo ponovno potrjuje, da je zakonodajalec pojma integriteta in pričakovano ravnanje pustil vsebinsko odprta ter njuno opredelitev prepustil Komisiji, ki glede na konkretne primere vsebino teh pojmov dopolnjuje in pravnomočne primere ravnanj (kršitev integritete) objavlja na svoji spletni strani ter s tem postavlja standarde ravnanj uradnih oseb, kar člani organov nadzora so.
Sodišče je razsodilo, da je Komisija »glede na ustaljene metode razlage prava v konkretnem primeru ustrezno zapolnila pojem integritete s pojasnilom, da se od člana nadzornega organa (nadzornega sveta) pričakuje zakonito in odgovorno ravnanje pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, to pa pomeni tudi obveznost vzdržati se ravnanj v nasprotju z zakonom, etičnim kodeksom, poslovnikom, ki ureja delovanje nadzornega sveta in določa pravno dopustne cilje, v skladu s katerimi morajo ravnati člani nadzornega sveta, ter pravilnikom, ki določa upravljanje z varovanimi podatki, s tem pa pravno dopustne cilje, v skladu s katerimi morajo delovati bančni in zunanji sodelavci.«
Sodba sodišča tako k že zaznanim konkretnim ravnanjem kršitev integritete, kot so na primer zavajanje oziroma laži, nedovoljeno vplivanje, privilegiranje, neplačevanje davčnih obveznosti, pridružuje tudi izdajo poslovne skrivnosti.