Kršitev integritete poslovodne osebe Zdravstvenega doma Izola

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola Evgenija Komljanca. Ugotovila je, da je direktor kršil integriteto, saj je kot fizična oseba zasebno pooblastil odvetniško družbo, ki je v istem času opravljala storitve za ZD Izola. Ugotovitve so pravnomočne, saj je Upravno sodišče zavrnilo tožbo zoper njih.

Komisija je ugotovila, da je direktor ZD Izola Evgenij Komljanec v letu 2019 za zastopanje v postopku, ki ga je Komisija uvedla zoper njega (in ga je zaključila v letošnjem letu) kot posameznik pooblastil odvetniško družbo, ki je v istem času opravljala storitve za ZD Izola. Tovrstno najemanje odvetniške družbe predstavlja tveganje za nastanek nasprotja interesov, s čimer je direktor zavoda ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe in kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Interesi javnega subjekta in interesi predstojnika se lahko razlikujejo

Interesi subjekta javnega sektorja (javni interes) in njegovega predstojnika (zasebni interes) so namreč v posameznem postopku lahko različni. Zato se v situacijah, ko odgovorne osebe za zastopanje v zadevah, ki se tičejo izvajanja njihove službe (npr. odškodninski zahtevki v zvezi z opravljanjem službe, kazenske ovadbe v povezavi z zlorabo položaja ali pravic v službi, zastopanje pred različnimi nadzornimi organi …), pooblastijo odvetnike, ki že zastopajo ta subjekt javnega sektorja, ustvarjajo korupcijska tveganja oziroma tveganja za nastanek nasprotja interesov.

Da so takšna ravnanja nedovoljena in v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije, je Komisija opredelila že leta 2012 v Sistemskem načelnem mnenju.

Upravno sodišče v celoti zavrnilo tožbo

Ugotovitve Komisije glede direktorja ZD Izola je potrdilo tudi Upravno sodišče RS. To je s sodbo, izdano oktobra letos, v celoti zavrnilo tožbo obravnavane osebe, ki je ugotovitve izpodbijala.

Ker je to v dobrem letu dni že tretji primer, v katerem je Upravno sodišče potrdilo nezakonitost tovrstnega najemanja odvetniških storitev, Komisija ponovno opozarja vse funkcionarje, poslovodne osebe in druge uradne osebe, da so takšne prakse nedopustne. Komisija pričakuje proaktivno ravnanje uradnih oseb, ki so pri delu zavezane dosledno zasledovati javni interes, s ciljem odpravljanja korupcijskih tveganj in krepitve integritete tako svoje funkcije oziroma službe kot krepitve integritete organizacije, ki jo vodijo.

Z namenom ozaveščanja in vzpostavitve ustreznih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija v nadaljevanju objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, kot to določa 6. odstavek 11. člena ZIntPK (javna objava po preteku roka za vložitev upravnega spora), skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo Upravnega sodišča.

Ugotovitve_javna objava
Izjasnitev_javna objava
Sodba Upr. sodišča_NG_javna objava