Ohranjanje položaja Slovenije na Indeksu zaznave korupcije, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, ne more biti razlog za zadovoljstvo – ne Komisije za preprečevanje korupcije ne naše države in družbe.
Slovenija na Indeksu zaznave korupcije 2020 ohranja isto mesto kot lani, 35., prav tako je bila že tretje leto zapored ocenjena z enakim številom točk (60 od maksimalnih 100), kar jo še vedno uvršča pod povprečje držav EU in OECD.
Rezultati glede zaznave korupcije ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države. Glede na to, da je minulo leto najbolj zaznamovala epidemija Covid-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih držav ter številna korupcijska tveganja v povezavi s tem, pa izboljšanja rezultata Slovenije na indeksu niti ni bilo pričakovati.
Tudi Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo Covid-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je Komisija organom javnega sektorja že podala priporočila za ravnanje v prihodnje. Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije. Komisija tudi v letošnjem letu nadaljuje z delom na področju pregleda nabav zaščitne opreme, kot tudi s preiskavami sumov konkretnih kršitev, ki so bili zaznani.
Razlogov za stagnacijo seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s Covid-19. Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira Komisije – pa Komisija še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati Komisija še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena.
To so nujni predpogoji za učinkovitejše delo Komisije, s katerim bi še bolj prispevala h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije ter s tem h krepitvi pravne države, posledično pa tudi k boljšim rezultatom glede zaznave korupcije. Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj Komisije. Tako je tudi prednostni projekt, ki ga je Komisija skupaj s partnerji začela izvajati lani, Integriteta: skupni cilj generacij, usmerjen v krepitev integritete družbe s pomočjo vzgojno-izobraževalnega sistema, od vrtcev naprej.
A k tem ciljem morajo stremeti tudi drugi. V prvi vrsti so to najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji boljše družbe.