V sredo 14. 11. 2012, je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) na dogodku »Prepoznajte korupcijska tveganja« javnosti prvič predstavila nekatere ključne ugotovitve Raziskave o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS 2012 v povezavi s sistemsko korupcijo, ki jo je naročila in izvedla v tem letu. Dogodek, ki je potekal na Bledu, sta organizirala Slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj (UNGC Slovenija) in Iniciativa ETHOS – Protikorupcijska delovna skupina, v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) ter slovenskim odsekom mednarodnega Inštituta za notranjo revizijo IIA (The Institute of Internal Auditors).
Dr. Urban Vehovar, zunanji sodelavec komisije, je udeležencem predstavil – večinoma zaskrbljujoča – mnenja skoraj 600 slovenskih menedžerjev, ki so sodelovali v raziskavi. Po njihovem mnenju so namreč možnosti slovenskih podjetij za konkurenčno poslovanje, torej brez koruptivnih in drugih neetičnih praks, slabe. Kot bistvene probleme, ki zavirajo razvoj slovenskega gospodarstva, je dr. Vehovar izpostavil predvsem omejen dostop do finančnih virov, plačilno nedisciplino, ki jo država tolerira, ter odvisnost nadzornih svetov, ki so lojalni politiki in zato pri izvajanju svoje funkcije pogosto neučinkoviti.
Ker je bil dogodek namenjen predvsem slovenskim gospodarstvenikom oziroma tistim, ki lahko vplivajo na konkurenčno in zakonito poslovanje ter delovanje gospodarskih subjektov, sta se v nadaljevanju predstavnici komisije Vita Habjan in Romana Berčič osredotočili na posamezne institute Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Njihovo poznavanje je namreč bistveno za učinkovito preprečevanje korupcije in krepitev integritete gospodarskih subjektov.
Tatjana Habjan, preizkušena računovodkinja in notranja revizorka, državna in državna notranja revizorka, pa je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj predstavila temo neodvisnost revizorjev. Pri tem je poudarila: »Revizorji ne bi smeli biti v političnih strankah ali lojalni poslovodstvu. Lojalni bi morali biti izključno stroki in načelom strokovnih/profesionalnih kodeksov.«
Sicer so izsledki raziskave vključeni tudi v Obdobno poročilo KPK 2011–2012.