Izobraževalno srečanje pod naslovom Skrbnost in odgovornost ravnanj članov nadzornih in poslovodnih organov državnih družb v luči spoštovanja ZIntPK ter ostalih pravnih aktov je prvo tovrstno srečanje, ki je posebej organizirano za državne družbe s ciljem dviga korporativne kulture v državnih podjetjih. Spoštovanje izogibanja nastanku nasprotja interesov je za Agencijo in KPK izjemnega pomena, saj ravno nasprotje interesov predstavlja veliko tveganje za nastanek korupcije in ostalih protipravnih dejanj, ki lahko posledično zmanjšujejo vrednost državnih družb.
Predstavitev je izvedel predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Poudarek predavanja je bil na dolžnostih in odgovornostih, ki izhajajo iz Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije za državne družbe in za uradne osebe – med uradne osebe po ZIntPK namreč spadajo tudi člani organov vodenja in nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država, in sicer:
- dolžnosti gospodarskih družb z večinskim deležem države ali občin (uporaba protikorupcijske klavzule, pridobitev izjave o lastništvu ponudnika, posredovanje seznama zavezancev za prijavo premoženjskega stanja, posredovanje dokumentacije in podatkov, potrebnih za opravljanje zakonskih nalog komisije);
- dolžnosti poslovodnih oseb gospodarskih družb z večinskim deležem države ali občin (izogibanje nasprotju interesov/izločitev v primeru zasebnega interesa, prijava premoženjskega stanja, udeležba na seji senata komisije);
- dolžnosti članov nadzornih organov gospodarskih družb z večinskim deležem države ali občin (izogibanje nasprotju interesov/izločitev v primeru zasebnega interesa).
Predsednik KPK je ob tem poudaril, da »spada širše področje upravljanja z družbami v večinski lasti države in lokalne skupnosti po ugotovitvah komisije med področja z izrazitim korupcijskim tveganjem in tveganjem za nastanek nasprotja interesov, ki po kazalcih prehiteva problematiko javnega naročanja. Posledica je izrazito nizka stopnja uveljavljanja odgovornosti (kazenske, odškodninske, etične) za dejanja in opustitve poslovodnih oseb ter nadzornikov. Stanje duha navsezadnje izraža tudi praksa, s katero se komisija srečuje: na eni strani nezavedanje, da tudi za družbe v državni lasti veljajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, na drugi strani pogosto negativen odnos do tega zakona, ki ga nekateri dojemajo kot nepotrebno breme. In nenazadnje – komisija poudarja, da je tako na upravljalski kot na normativni ravni potrebno okrepiti transparentnost delovanja družb v večinski državni lasti.«
Agencija se je v prvem letu delovanja predvsem posvečala razreševanju ključnih problemov pri korporativnem upravljanju družb v državni lasti, ki so v preteklosti omogočile slab nadzor nad poslovanjem državnih družb. V letu 2011 je po opravljenem sistematičnem pregledu ustreznosti nadzornih svetov nasprotja interesov ugotovila kar pri 10 družbah, zato je s ciljem zagotavljanja učinkovitega nadzora predlagala ustrezne posamezne odpoklice. S posebnim pismom pa je še dodatno vse nadzorne svete pozvala k spoštovanju izogibanja nasprotju interesov skladno z ZIntPK in dodatno tudi bančne nadzornike k spoštovanju Sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank ter hranilnic. Predsednica uprave Agencije Dagmar Komar je povedala, »da je temu področju potrebno tudi v prihodnje povečati veliko pozornost, saj ravno nasprotje interesov predstavlja veliko tveganje za nastanek korupcije in ostalih protipravnih dejanj, ki lahko posledično zmanjšujejo vrednost državnih družb«. Agencija ocenjuje, da bi k poštenemu poslovanju državnih podjetij pomembno prispevalo tudi vključevanje vseh denarnih tokov družb v 100% lasti RS (t.i. Supervizor II).