Opravljanje nalog vodje oddelka za finance v občinski upravi in hkratno opravljanje nalog člana sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri je zaposlen vodja oddelka za finance, predstavlja konflikt interesov v smislu določb Zakona o javnih uslužbencih.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) na seji dne 8.1.2008 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 115
- Opravljanje nalog vodje oddelka za finance v občinski upravi in hkratno opravljanje nalog člana sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri je zaposlen vodja oddelka za finance, predstavlja konflikt interesov v smislu določb Zakona o javnih uslužbencih.
Obrazložitev
Javni zavod ene od slovenskih občin je na Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) naslovil dopis, v katerem navaja, da je župan občine imenoval za člana javnega zavoda, ki ga je ustanovila občina, javnega uslužbenca, ki opravlja naloge vodje oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti v občinski upravi. Po mnenju javnega zavoda gre v tem primeru za vsebinsko nezdružljive naloge oziroma konflikt interesov. Komisijo prosi za mnenje o obstoju konflikta interesov v smislu predpisov o javnih uslužbencih.
V smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU) ima oseba, zaposlena v državnih organih in upravah samoupravnih lokalnih skupnostih, status javnega uslužbenca, za katerega veljajo na področju konflikta interesov določbe 100. člena ZJU.
Naloge, ki jih opravlja za finance pristojen organ občinske uprave, so določene v Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, 79/99 in dr., v nadaljevanju ZJF). Po 71. členu ZJF izvaja organ občinske uprave, pristojen za finance, med drugim tudi naloge usklajevanja programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih, opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih oseb in nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb.
Naloge sveta javnega zavoda so določene v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in dr., v nadaljevanju ZZ) v 30. členu. Po navedeni določbi ZZ svet zavoda sprejema statut in druge splošne akte, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih ter opravlja druge, z aktom o ustanovitvi in statutom določene naloge.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da delavci organa občinske uprave, pristojnega za finance, usklajujejo programe dela in finančne načrte javnih zavodov ter opravljajo nadzor nad poslovanjem in izvajanjem odobrenih programov javnih zavodov, sveti javnih zavodov pa so pristojni za sprejem programa dela in razvoja zavoda ter spremljanje njihovega izvajanja in za določitev finančnega načrta zavoda.
V obravnavanem primeru je vodja oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti v občinski upravi, ki je hkrati tudi član sveta javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, kot vodja oddelka za finance odgovoren za usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov ter za nadzor nad izvajanjem programov javnih zavodov, kot član sveta javnega zavoda pa za sprejem programa dela in razvoja zavoda ter za določitev finančnega načrta zavoda. Naloge sveta javnega zavoda kot organa upravljanja so po vsebini povsem nezdružljive z nalogami vodje občinskega oddelka za finance, saj občinski organ, pristojen za finance, opravlja usklajevalne in nadzorstvene naloge nad izvajanjem programov in finančnih načrtov javnega zavoda, svet javnega zavoda pa finančne načrte in programe dela sprejema, kar hkrati pomeni, da vodja oddelka za finance nadzoruje lastne odločitve, ki jih sprejema kot član sveta javnega zavoda.
Prvi odstavek 100. člena ZJU določa , da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
- je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja,
- bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela,
- bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne,
- je upravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Iz naslednjih določb tega člena, zlasti iz četrtega odstavka, izhaja, da je potrebno pojem “dejavnosti” razumeti zelo široko, saj govori tudi o znanstvenem, pedagoškem, umetniškem in humanitarnem delu ter celo o članstvu in delovanju v političnih strankah. Nobenega dvoma torej ni, da pojem “dejavnosti” iz prvega odstavka 100. člena obsega tudi delovanje javnega uslužbenca v svetu javnega zavoda.
Izhajajoč iz zakonskih pristojnosti za finance pristojnega občinskega organa in sveta javnega zavoda obstaja ob hkratnem opravljanju nalog vodje oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti v občinski upravi ter nalog člana sveta javnega zavoda konflikt interesov v smislu 100. člena ZJU. Upoštevajoč določila 100. člena ZJU Komisija meni, da je vodja oddelka za finance v občinski upravi v položaju, v katerem bi opravljanje nalog člana sveta javnega zavoda lahko vplivalo na nepristransko in objektivno opravljanje uradniških nalog v občinski upravi ter na zlorabo informacij, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi, kar v obravnavanem primeru predstavlja konflikt interesov. Javni uslužbenec se navedenemu konfliktu interesov lahko izogne z odpovedjo opravljanju nalog člana sveta javnega zavoda ali pa s prenehanjem dela v oddelku za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti.
Drago Kos
Predsednik