Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Načelno mnenje številka 69

Če direktor javnega zavoda, ki po 2.odstavku 3.člena ZPKor ni izenačen s funkcionarjem, dovoli, da javni zavod preko javnih naročil posluje s poslovnim subjektom, katerega zastopnik je sam ali pa njegov družinski član, pride do konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije na seji dne 21.2.2007 sprejela naslednje

Načelno mnenje številka 69

  • Če direktor javnega zavoda, ki po 2.odstavku 3.člena ZPKor ni izenačen s funkcionarjem, dovoli, da javni zavod preko javnih naročil posluje s poslovnim subjektom, katerega zastopnik je sam ali pa njegov družinski član, pride do konflikta interesov v smislu 13. člena Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01).

Obrazložitev

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela dopis novinarja RTV, v katerem opisuje upravljavske povezave v primeru Javnega zavoda Mariborske lekarne. Iz dopisa izhaja, da je direktor Javnega zavoda Mariborske lekarne, ki ga je imenoval svet zavoda, hkrati tudi zastopnik podjetja Farmadent, ki je tudi eden izmed dobaviteljev farmacevtskih izdelkov Mariborskim lekarnam, direktorjeva žena pa je direktorica podjetja Pharmaco, ki za Mariborske lekarne opravlja storitve računalniškega servisiranja.

2. odstavek 3. člena ZPKor določa, da se določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe zakona uporabljajo tudi za s strani državnih organov in organov in organov lokalnih skupnosti imenovane člane individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov v javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah in gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti.

Iz navedene zakonske določbe izhaja, da se obveznosti, kot so omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril, omejitve poslovanja preko javnih naročil, prijavljanja premoženjskega stanja ter ukrepi v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti po ZPKor nanašajo na člane individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov, to je direktorje in člane uprav, ki jih imenuje državni organ ali organ lokalne skupnosti, ne pa na primere, ko direktorja imenuje organ upravljanja javnega zavoda.

V primeru javnih zavodov s področja lekarniške dejavnosti, v katerih po Zakonu o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLD) imenuje direktorja svet javnega zavoda in ne ustanovitelj, direktorji po svoji funkciji niso izenačeni s funkcionarji v smislu 2. odstavka 3. člena ZPKor, zato zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, niti določbe o omejitvah poslovanja preko javnih naročil.

Direktor javnega zavoda je po 31. členu Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91-stari in nasl., v nadaljevanju ZZ) poslovodni organ zavoda, ki organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda ter ima kot zaposleni v javnem sektorju, v katerega sodijo tudi javni zavodi, status javnega uslužbenca v smislu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl., v nadaljevanju ZJU). Za javne uslužbence veljajo pri opravljanju javnih nalog tudi določbe Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01, v nadaljevanju Kodeks). Kodeks v 13. členu določa, da v okoliščinah, pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog, nastane konflikt interesov.

V obravnavanem primeru, ko direktor javnega zavoda, ki vodi delo in poslovanje javnega zavoda, dopusti ali celo sam odloča o sklepanju poslov s poslovnim subjektom, katerega zastopnik je on ali pa njegov družinski član, nastopi konflikt interesov, to je nasprotje med javnim in zasebnim interesom. Konflikt interesov se odraža predvsem v zasebnem interesu direktorja po pridobivanju finančnih koristi zanj in za njegovo družino na račun javnih sredstev, kar vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog in s tem postavlja pod vprašaj tudi kredibilnost samega javnega zavoda.

Drago Kos

Predsednik

Načelno mnenje številka 69
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar