Ravnanje odgovornih delavcev v zdravstvenih ustanovah, ko sprejemajo v začasno ali trajno uporabo podarjeno ali kako drugače dano medicinsko opremo, pri tem pa ne izdelajo ustreznih strokovnih in ekonomskih analiz in ne izračunajo stroškov njene uporabe, ustreza definiciji koruptivnega ravnanja iz tretje alineje drugega člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija), je na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju: ZPKor) in 13. člena Poslovnika komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) dne 4.7.2006 sprejela
Načelno mnenje številka 44
- Ravnanje odgovornih delavcev v zdravstvenih ustanovah, ko sprejemajo v začasno ali trajno uporabo podarjeno ali kako drugače dano medicinsko opremo, pri tem pa ne izdelajo ustreznih strokovnih in ekonomskih analiz in ne izračunajo stroškov njene uporabe, ustreza definiciji koruptivnega ravnanja iz tretje alineje drugega člena Zakona o preprečevanju korupcije.
Obrazložitev
Družba Aico-Med je kot ponudnik sodelovala na objavljenem javnem razpisu Ministrstva za zdravje pod št. Ob.-17866/05 dne 24.6.2005 (Uradni list RS št. 60/05). Javni razpis se je nanašal na “dobavo in montažo 18 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo ter en kos prelagalne mize ter en kos dekontaminacijske komore za SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut” (v nadaljevanju: oprema).
Z obvestilom o oddaji javnega naročila št. 3511-2/2005-120 z dne 15.11.2005 je bil izbran Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, za ponudbeno ceno 595.849.228,56 SIT. Družba Mollier, Opekarska 3, Celje je vložila zahtevek za revizijo na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki je s sklepom št. 018-126/2006-33-1405 z dne 17.5.2006 razveljavila odločitev Ministrstva za zdravje o oddaji javnega naročila.
Slovenski mediji so dne 24.5.2006 objavili, da je družba Medicoengineering, naslednica podjetja Aico-Med, naslovila na Ministrstvo za zdravje ponudbo za donacijo nove in nerabljene opreme iz že navedenega javnega razpisa, ker pa da je donacija “velik finančni zalogaj”, so k sodelovanju ponudili tudi druga podjetja ter pojasnili, da “so se odločili za najbolj humano potezo”. Opremo bi naj dobavili vnaprej, sredstva za njihovo plačilo pa bi zbrali z donacijami slovenskih podjetij, pri čemer podjetjem, ki donirajo v humanitarne namene, po veljavni zakonodaji pripada davčna olajšava.
Tako kot za kupljeno, je tudi za podarjeno opremo potrebno vzdrževanje, s čemer so povezani določeni stroški. Družba Medicoengineering ima ekskluzivno zastopstvo proizvajalca miz Maquet za področje Slovenije, s tem pa tudi pooblastilo za izvajanje vzdrževanja. Komisija je na nekatere posebnosti ponujene donacije opozorila Ministrstvo za zdravje, podjetje Medicoengineering pa je pozneje odstopilo od načrtovane donacije.
Komisija na podlagi zgoraj opisanega primera opozarja, da je potrebno pri donacijah v zdravstvu upoštevati tudi druge vidike, ki so pojasnjeni v nadaljevanju.
Donacija je razmerje, v katerem se donator obveže, da bo prejemniku donacije namenil določena sredstva, pri čemer v zameno ne pričakuje ničesar. Na področju zdravstvene dejavnosti sprejemanje opreme, ki je dana v obliki donacij, pogosto zamegli oziroma onemogoči kalkulacijo poštenih nabavnih cen, marž, stroškov vzdrževanj, itd. Odločitve o nabavi se zaradi zamegljenih kalkulacij ne odvijajo več po merilih, ki bi sicer bila upoštevana v primeru izvršitve javnega razpisa in izbire najugodnejšega ponudnika.
Ob donacijah medicinske opreme se lahko pojavijo naslednji problemi:
– zmogljivost opreme presega najoptimalnejšo zmogljivost, primerno za konkretno zdravstveno ustanovo. Posledica tako podarjene aparature so višji stroški, kot bi nastali, če bi bila ta zmogljivost optimalna;
– podarjena oprema ima dodatne funkcije oz. dodatke, ki jih konkretna zdravstvena ustanova ne potrebuje, ker ne izvaja oz. ne sme izvajati (omejitev za vrste posegov po pogodbi z ZZZS) posegov, pri katerih bi bile te funkcije oz. dodatki uporabni. Posledica tega so višji stroški od tistih, ki jih povzroča primerna oprema;
– zdravstvena ustanova, ki prevzame podarjeno opremo, ne izdela vseh kalkulacij, ki bi jih morala za sprejem odločitve, ali naj opremo sprejme ali zavrne. Zdravstvena ustanova bi morala izračunati diskontirano vrednost vseh stroškov uporabe podarjene opreme na dan sprejemanja odločitve za čas njene življenjske dobe in jo primerjati z:
- z diskontirano vrednostjo nabavnih stroškov najoptimalnejše opreme in predvidenih remontov za čas njene življenjske dobe in
- z diskontiranimi stroški tekočih stroškov uporabe konkurenčne opreme za čas njene življenjske dobe.
Primerjava višine stroškov v povprečnem letu uporabe kupljene in podarjene opreme lahko pokaže, da so stroški vzdrževanja podarjene opreme nenormalno visoki oziroma so tako visoki, da je za zdravstveno ustanovo ugodneje, če opremo kupi na osnovi izvršenega javnega razpisa.
Prav tako lahko analiza opreme pokaže, da je potrebno za podarjeno opremo kupovati reprodukcijski material in/ali reagente samo pri enem dobavitelju, cena le-tega pa je tako visoka, da je za bolnišnico prevzem podarjene opreme cenovno neugoden.
Na področju proizvodnje medicinske tehnične opreme so nekateri proizvajalci pripravljeni brezplačno ponuditi opremo npr. v tako imenovano “testiranje” ali “na posodo” samo zato, da lahko kasneje na stroške njenega uporabnika izvajajo servisiranje in prodajajo ustrezne nujne reagente za njeno uporabo. Ker je v ozadju uporabe medicinske opreme odgovornost zdravnika za učinkovito diagnosticiranje in/ali zdravljenje, večkrat ni dopustna uporaba drugih, “konkurenčnih” reagentov. V praksi se zaradi navedenega lahko zgodi, da se nabavna vrednost podarjene opreme kasneje plača donatorju oz. proizvajalcu preko neupravičeno visokih stroškov vzdrževanja in/ali reagentov že v razmeroma kratkem časovnem obdobju po prevzemu “podarjene” opreme. V kolikor pride do tega, to pomeni, da zdravstvena ustanova po preteku tega obdobja plačuje stroške vzdrževanja in/ali reagentov po pretirani vrednosti, istočasno pa se proizvajalec s podarjeno opremo znebi konkurenčnih ponudnikov istovrstne opreme. Na opisani način so lahko donacije sredstvo za doseganje izjemnih dobičkov in za izločitev konkurence.
Primer družbe Medicoengineering, ki je najprej na javnem razpisu ponudila opremo iz objavljenega javnega razpisa po najvišji ceni, kasneje pa jo je ponudila kot donacijo Ministrstvu za zdravje in še pozneje od nje odstopilo, je vreden strokovne proučitve v smislu, ali so stroški vzdrževanja operacijskih miz istega proizvajalca, ki ga sedaj plačujejo različne slovenske bolnišnice, izkazani v pošteni vrednosti. V kolikor stroški vzdrževanja obstoječih operacijskih miz po različnih bolnišnicah v Republiki Sloveniji niso izkazani v pošteni vrednosti, pomeni, da bi lahko bolnišnice te stroške plačevale v nižjih mesečnih obrokih. V kolikor se upoštevajo pojasnila zdravnikov, da so mize proizvajalca Maquet tako kvalitetne, da se lahko uporabljajo tudi zelo dolgo dobo (30 let) in se v vsej tej dobi plačujejo mesečni vzdrževalni stroški, bi bilo v primeru donacije miz samo od višine morebitnih preplačanih stroškov tekočega vzdrževanja odvisno, po koliko letih bi se preko previsokih stroškov donatorju poplačala tudi nabavna vrednost “podarjene” opreme. Pošteno vrednost vzdrževanja je mogoče ugotoviti s primerjavami stroškov vzdrževanja miz Maquet v slovenskih bolnišnicah, stroškov vzdrževanja primerljivih operacijskih miz konkurenčnih proizvajalcev v Sloveniji in stroškov vzdrževanja operacijskih miz firme Maquet v tujih bolnišnicah.
Evropska Unija je v okviru procesa širitve in uvajanja sodobnega notranjega nadzora javnih financ določila vrsto načel za urejeno finančno poslovodenje z javnimi sredstvi, ne glede na to ali so sredstva nacionalna ali izvirajo iz tujih virov. Tudi gradivo Ministrstva za finance Politika vzpostavitve in razvoja sistema notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji v točki št. 2.2. določa, da sistem finančnega poslovodenja obsega postopke za načrtovanje in izvrševanje proračunov in finančnih načrtov, računovodenje in poročanje z namenom, doseči zastavljene cilje, ter zagotoviti, da bodo sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. V kolikor se pred odločitvami o prevzemu “donacije/darila” ne izvede predhodna finančna kontrola, ki se nanaša na odločitve v zvezi z uporabo sredstev, prevzemanjem obveznosti v tekočem in predvsem v prihodnjih obračunskih obdobjih, postopke upoštevanja določb zakona o javnih naročilih, itd., je lahko sprejeta odločitev tudi negospodarna.
V vsebinsko smiselno podkrepitev navedenega se dodatno lahko vključijo tudi Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št. 118/05), zlasti št. 29, ki se uporablja pri preučevanju računovodskih podatkov in oblikovanju računovodskih informacij kot podlag za odločanje. Po tem standardu je izdelovanje poročil kot podlag za ustrezno odločitev poslovodstva zasnovano na vnaprejšnji podrobni proučitvi problema, na katerega se nanašajo, na možnih rešitvah tega problema, na prednostih in pomanjkljivostih vsake od njih ter na načinu oblikovanja računovodskih informacij. Standard pojasnjuje, da računovodski predračuni izhajajo iz predpostavk o obsegu delovanja, količini, stroških, cenah in drugem. Resnične in poštene kalkulacije, če se uporabljajo v okoliščinah, v katerih kakšne predpostavke ne veljajo več, vsebujejo pomembno napačne informacije.
V kolikor torej zdravstveni zavodi pred odločitvijo o sprejemu donacije ne izdelajo (ustrezne) kalkulacije o stroških uporabe ponujene opreme, ravnajo v nasprotju s Slovenskim računovodskim standardom št. 29 in se njihova sredstva ne uporabljajo pregledno, učinkovito, uspešno in gospodarno, takšna kršitev dolžnega ravnanja pa seveda omogoča pridobitev premoženjskih in nepremoženjskih koristi tim. donatorjem.
S tem je mnenje Komisije utemeljeno.
Drago Kos
Predsednik