Opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora in izvajanje pedagoškega dela za drugega delodajalca na področju, na katerem se opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, ne predstavlja korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor, lahko pa predstavlja nasprotje interesov.
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije v zadevi nezdružljivosti nalog inšpekcijskega nadzora in pedagoškega dela na seji dne 14.6.2006 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 42
- Opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora in izvajanje pedagoškega dela za drugega delodajalca na področju, na katerem se opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, ne predstavlja korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor, lahko pa predstavlja nasprotje interesov.
Obrazložitev
Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) je prejela prijavo zoper javnega uslužbenca, glavnega inšpektorja na inšpektoratu Ministrstva za notranje zadeve RS (v nadaljevanju MNZ) zaradi suma korupcije. V prijavi navaja, da glavni inšpektor na MNZ opravlja poleg inšpekcijskega nadzora tudi izobraževanje za varnostnike, za katero prejme plačilo v obliki avtorskega honorarja, razen tega je tudi član izpitne komisije za preverjanje znanja na detektivski zbornici in zbornici za zasebno varovanje. Izpiti se opravljajo med delovnim časom, zanje pa dobi plačilo od zbornice. Po mnenju prijavitelja je njegovo dodatno delo nezdružljivo z njegovo funkcijo, njegova ravnanja pa predstavljajo korupcijo.
Korupcija je po 3. alinei 2. člena ZPKor definirana kot vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št.126/03, v nadaljevanju ZZasV) ureja subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država ter inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakona. Po 60. členu ZZasV opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov, izdanimi na njegovi podlagi, inšpektorji za zasebno varstvo v ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Inšpektor opravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov na področju zasebnega varovanja s tem, da preverja licence in izkaznice za opravljanje zasebnega varovanja, dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev licence za zasebno varovanje, izvajanje ukrepov in dolžnosti varnostnika, prevoz in varovanje denarja in drugih vrednosti, obveščanje policije o uporabi fizične sile, obveščanje pristojnega organa o kaznivem dejanju, nošenje delovne obleke, nošenje in shranjevanje strelnega orožja. 8. odstavek 60. člena ZZasV določa, da se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakon o splošnem upravnem postopku, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 113/05-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDD), ki ureja detektivsko dejavnost, v 8. členu določa za detektiva detektivski izpit, ki se opravi pred komisijo, sestavljeno iz dveh predstavnikov Detektivske zbornice RS in dveh predstavnikov Ministrstva za notranje zadeve. Po 22. členu ZDD opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona inšpektorji ministrstva za notranje zadeve za zasebno varstvo. Enako kot ZZasV tudi ZDD v 22. členu določa,, da se za inšpektorja in za opravljanje inšpekcijskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
Inšpekcijski nadzor ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02, v nadaljevanju ZIN), ki v 15.členu v okviru omejitev opravljanja dejavnosti določa, da inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen, če gre za znanstveno ali pedagoško delo. Tudi Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 do 23/06, ZJU), ki se uporablja tudi za inšpektorje, v 100. členu izvzema pedagoško delo iz omejitev opravljanja drugih dejavnosti in konflikta interesov.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je inšpektorju za zasebno varstvo poleg opravljanja inšpekcijskega nadzora na področju zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti, za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, načelno dovoljeno opravljati znanstveno in pedagoško delo. Javni uslužbenci, med katere sodijo tudi inšpektorji, imajo za opravljanje pedagoškega dela pravico do plačila oziroma honorarja, če to delo ni sestavni del nalog, za katere so sklenili delovno razmerje. Predavanja štejejo v smislu 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 44/06- uradno prečiščeno besedilo, ZASP) med avtorska dela, za katera pripada avtorju avtorski honorar.
V primeru opravljanja znanstvenega ali pedagoškega dela za pravne oziroma fizične osebe, ki so predmet inšpekcijskega nadzora, Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, v nadaljevanju : ZUP) tega ne določa kot obvezni izločitveni razlog po 35. členu, ampak lahko to dejstvo pride v poštev zgolj kot ena od okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost inšpektorja (po 36. členu ZUP), ki jo mora ta sporočiti organu, pristojnemu za odločanje o izločitvi.
Podobno rešitev ponuja Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01), ki v 13. členu definira “nasprotje interesov” kot okoliščine, “pri katerih ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog”, v nadaljevanju pa definira tudi “zasebni interes” kot “kakršno koli korist” za (v obravnavanem primeru) za inšpektorja. Torej pod pojem zasebnega interesa sodijo tudi nagrade, ki jih inšpektor dobiva izplačane za opravljanje znanstvenega oziroma pedagoškega dela. Iz tega sledi, da je v situacijah, ko inšpektor (za zasebno varstvo) opravlja naloge inšpekcijskega nadzora ali druge uradne naloge, povezane z osebami, v katerih sicer opravlja še kakšno drugo dovoljeno dejavnost, podano nasprotje interesov. Podobno kot ZUP tudi tretji odstavek 13. člena Kodeksa napotuje inšpektorja, da o omenjenem nasprotju interesov obvesti svojega nadrejenega, ki sprejme končno odločitev o tem, kako odpraviti nasprotje interesov.
Na kratko to pomeni, da mora inšpektor (za zasebno varstvo) v primerih nadzorstvenih ali drugih uradnih postopkov z osebami, v katerih sicer opravlja znanstveno ali pedagoško delo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ki odloči o morebitni izločitvi ali drugem načinu za odpravo nasprotja interesov.
Zgoraj povedano velja tudi za opravljanje nalog inšpektorjev v različnih izpitnih komisijah, kar ni nič drugega kot posebna oblika pedagoškega dela. Te naloge se sicer plačujejo kot umsko delo po podjemnih pogodbah v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, 28/06, v nadaljevanju: OZ), vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati naslednje: v kolikor je prisotnost inšpektorjev v izpitnih komisijah določena s predpisom, kot v primeru drugega odstavka 8. člena ZDD, in se izpiti opravljajo znotraj službenega časa, inšpektorjem za to delo ne pripada posebna nagrada, ker gre za opravljanje njihovih službenih nalog.
Upoštevajoč navedeno zakonsko ureditev, Komisija meni, da pri opravljanju pedagoške dejavnosti inšpektorjev načelno ni podana kršitev dolžnega ravnanja kot enega od obveznih elementov korupcije, zaradi česar navedeno ravnanje ne ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alinee 2. člena ZPKor, je pa v primeru opravljanja pedagoških nalog v osebah, ki so predmet inšpekcijskega nadzora, podano nasprotje interesov.
Drago Kos
Predsednik