Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja poklicno dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka, kot samostojni podjetnik. Občinski svetnik, ki kot samostojni podjetnik nastopa v vlogi pooblaščenca investitorjev, ne sme brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati z občino prek javnih naročil. Delovanje občinskega svetnika, ki je tudi predsednik občinskega Odbora za urejanje prostora in hkrati nastopa kot pooblaščenec zasebnih investitorjev pri pripravi zazidalnega načrta občine, predstavlja nasprotje interesov.
Na podlagi 18. člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 105/04) je Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) v zadevi nezdružljivosti funkcije na podlagi zaprosila ge. Dunje Verbajs na seji dne 13.9.2005 sprejela naslednje
Pojasnilo številka 76
- Občinski svetnik, ki je nepoklicni funkcionar, lahko opravlja poklicno dejavnost, namenjeno pridobivanju dohodka, kot samostojni podjetnik.
- Občinski svetnik, ki kot samostojni podjetnik nastopa v vlogi pooblaščenca investitorjev, ne sme brez dovoljenja Komisije v smislu 5. odstavka 28. člena ZPKor poslovati z občino prek javnih naročil.
- Delovanje občinskega svetnika, ki je tudi predsednik občinskega Odbora za urejanje prostora in hkrati nastopa kot pooblaščenec zasebnih investitorjev pri pripravi zazidalnega načrta občine, predstavlja nasprotje interesov.
Obrazložitev
Na Komisijo je ga. Dunja Verbajs naslovila vlogo, v kateri Komisijo prosi za pojasnilo o nezdružljivosti funkcije občinskega svetnika, ki je hkrati samostojni podjetnik in nastopa v vlogi pooblaščenca zasebnih investitorjev, ki bodo na območju občine gradili stanovanjsko naselje. V vlogi navaja, da je občinski svetnik tudi predsednik občinskega Odbora za urejanje prostora, ki v postopku priprave zazidalnega načrta, nastopa v vlogi občinskega svetnika kot zastopnika javnega interesa ter hkrati nastopa kot pooblaščenec zasebnih investitorjev, ki ščitijo zasebni interes.
Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika določata Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93 do 72/05, v nadaljevanju ZLS) in ZPKor. 37b. člen ZLS določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Nezdružljivost funkcij za nepoklicne funkcionarje, med katere štejejo občinski svetniki opredeljuje 21. člen ZPKor, ki določa, da nepoklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja in zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Opravljanje samostojne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka za nepoklicne funkcionarje po navedeni zakonodaji ni omejeno, zaradi česar občinski svetnik lahko opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni poklic.
Za občinske svetnike kot funkcionarje veljajo pri poslovanju z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, omejitve določene v 28.členu ZPKor. V smislu 1.odstavka 28.člena ZPKor javni naročnik ne sme poslovati s poslovnim subjektom, v katerem ima funkcionar poslovni ali upravljavski delež, višji od 20%. Na podlagi 5. odstavka 28. člena Komisija lahko dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje z navedenimi poslovnimi subjekti, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila.
Omejitve pri izvajanju oziroma sodelovanju v postopkih javnega naročanja določa tudi Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št.39/00 do 2/04, v nadaljevanju ZJN-1). 5. člen ZJN-1 prepoveduje pripravljalcu razpisne dokumentacije ali njenih delov, da nastopa kot ponudnik ali kot podizvajalec in da sodeluje s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Po navedeni zakonski določbi mora biti ponudnik izločen iz postopka javnega naročanja, če je on ali njegov podizvajalec sodeloval pri pripravi razpisne dokumentacije.
Iz navedene zakonodaje izhaja, da nezdružljivost funkcije občinskega svetnika in pooblaščenca zasebnih investitorjev v postopku izdelave zazidalnega načrta zakonsko ni opredeljena, omejitev pri poslovanju pa nastopi tedaj, ko gre za javno naročilo, ki ga občinski svetnik kot samostojni podjetnik brez izrecnega dovoljenja Komisije ne more pridobiti.
Situacija, ko občinski svetnik, ki je predsednik občinskega Odbora za urejanje prostora, hkrati nastopa v vlogi pooblaščenca zasebnih investitorjev pri pripravi zazidalnega načrta, predstavlja nasprotje interesov, ker aktivnosti funkcionarja pri zastopanju zasebnih interesov lahko vplivajo ali ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Konflikta interesov občinskih funkcionarjev sicer ne definira noben prisilni predpis, kljub temu pa Komisija meni, da so v primeru občinskega svetnika, ki nastopa v vlogi funkcionarja in pooblaščenca zasebnih interesov, podane vse predpostavke za obstoj nasprotja interesov. Občinski svetnik kot zastopnik zasebnega interesa je hkrati tudi zastopnik javnega interesa, ko na občinskem svetu odloča o sprejemanju prostorskih in drugih planov razvoja občine, v Odboru za urejanje prostora pa predlaga občinskemu svetu v sprejem navedene akte. Zaradi prisotnosti zasebnega interesa je podana velika verjetnost pristranskega in neobjektivnega odločanja, ki ima za posledico pridobitev koristi zase ali za investitorje, ki jih zastopa. Da bi se občinski svetnik izognil konfliktu interesov, Komisija priporoča, da se izloči iz vseh obravnav predlogov zazidalnega načrta oziroma da vrne pooblastilo zasebnim investitorjem.
Drago Kos
Predsednik