Ravnanje uradne osebe – župana občine, ki sklene pogodbo o ustanovitvi brezplačne stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine z zasebno družbo v lasti njegovega sina, ne da bi bil za to sprejet program upravljanja z nepremičninami občine, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Komisija za preprečevanje korupcije je na podlagi 18.člena Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju ZPKor) in 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št.105/04) na seji dne 22.5.2007 sprejela naslednje
Načelno mnenje številka 84
- Ravnanje uradne osebe – župana občine, ki sklene pogodbo o ustanovitvi brezplačne stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine z zasebno družbo v lasti njegovega sina, ne da bi bil za to sprejet program upravljanja z nepremičninami občine, ustreza definiciji korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Obrazložitev
Ena od občin je Komisijo za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) zaprosila za mnenje v zvezi s sklenitvijo pogodbe med to občino in zasebno družbo, ki je v lasti županovega sina. V dopisu občina navaja, da je župan kot zakoniti zastopnik občine brez vednosti občinskega sveta dne 25.10.2006 sklenil Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine z zasebno družbo, katere lastnik in zastopnik je županov sin. Komisijo sprašuje ali gre v konkretnem primeru za konflikt interesov.
Komisija je po vpogleda in proučila naslednjo dokumentacijo in akte občine: Pogodbo o ustanovitvi stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja s pripadajočimi priključnimi jaški in cevnim razvodom, sklenjeno med občino in gospodarsko družbo, Sklep okrajnega sodišča o vpisu stvarne služnosti na javnem dobrem v korist gospodarske družbe z dne 27.11.2006, Sklep okrajnega sodišča o zavrnitvi ugovora občine z dne 21.3.2007, Razvojni program občine za obdobje 2004-2008 in za obdobje 2005-2009, zapisnik 29. seje občinskega sveta občine z dne 29.3.2006, Statut občine ter Delni izpisek iz sodnega registra okrožnega sodišča za gospodarsko družbo.
Komisija je po proučitvi navedene dokumentacije ugotovila naslednja dejstva:
V Pogodbi o ustanovitvi stvarne služnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja občine, ki sta jo dne 25.10.2006 sklenila župan občine v imenu občine in zasebna gospodarska družba, sta se pogodbeni stranki dogovorili, da občina kot lastnik nepremičnin, parcelne številke 802/1 splošna raba ceste v izmeri 3893 m2, 802/9 splošna raba neplodno v izmeri 167 m2, 807/1 splošna raba cesta v izmeri 2635 m2, 808 splošna raba ceste v izmeri 2305 m2, 809/1 splošna raba neplodno v izmeri 1759 m2, 809/2 splošna raba cesta v izmeri 3826 m2, ustanovi stvarno služnost za izgradnjo ter stvarno služnost dostopa, prehoda in prekopa zaradi obratovanja in vzdrževanja daljinskega ogrevanja s pripadajočimi priključki in cevnim razvodom v korist zasebnega podjetja in njegovih pravnih naslednikov. Po pogodbi je stvarna služnost brezplačna. Iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da o dodelitvi stvarne služnosti na občinskih parcelah občinski svet ni odločal, niti ni bil o tem seznanjen. Edina informacija o izgradnji energetskega objekta je bila dana na seji občinskega sveta meseca marca 2006 pod točko Pobude in predlogi članov občinskega sveta, ko je občinski svetnik zaprosil za pojasnilo o resničnosti informacije, da bo župan gradil energetski objekt. Župan je v odgovoru pojasnil, da se pripravljajo idejne zasnove za plinsko elektrarno oziroma daljinsko ogrevanje iz hmeljovine, kar bi naj bilo za kraj le pozitivno, tako z vidika okolja kot tudi zaposlovanja.
Občina je za obdobje 2004-2009 sprejela dva razvojna programa in sicer dne 19.1.2005 za obdobje 2004-2008 in 27.2.2006 za obdobje 2005-2009. Navedena razvojna programa vsebujeta načrtovane projekte investicij in investicijskega vzdrževanja po posameznih letih, med katere pa ni bil uvrščen projekt izgradnje daljinskega ogrevanja oziroma obremenitev nepremičnin s stvarno služnostjo za izvedbo projekta izgradnje daljinskega ogrevanja.
Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03, v nadaljevanju Uredba) v 1. odstavku 64. člena določa, da upravljavec oblikuje, na predlog zainteresirane osebe, posamičen program upravljanja tudi v primeru obremenjevanja nepremičnega premoženja države, po 2. odstavku pa, če gre za vzpostavljanje služnosti, je le-to potrebno natančno določiti, v čim manjšem obsegu, racionalno in gospodarno. Služnost, ustanovljena na nepremičnini države, je odplačna, razen če ni z zakonom ali predpisom vlade drugače določeno. 56. člen Uredbe, ki ureja upravljanje s stvarnim premoženjem, določa, da obsega upravljanje tudi oblikovanje posamičnega programa upravljanja, ki se nanaša na razpolagalne pravne posle, ki pomenijo obremenjevanje nepremičnega premoženja države, v skladu s 64. členom uredbe.
Iz navedenih določb Uredbe, ki veljajo tudi za upravljanjem s stvarnim premoženjem občin, izhaja, da je za obremenjevanje nepremičnin, ki je skupni pojem za ustanovitev razpolagalnih stvarnih pravic, med katere šteje tudi služnost, potrebno oblikovati posamičen program upravljanja. Posamezni program upravljanja je v smislu 18. točke 2. člena Uredbe program (načrt) oddaje v najem po zakonu o javnih financah, ki ga je potrebno pripraviti v primeru oddaje v najem ali v primeru obremenjevanja nepremičnega premoženja. Razen tega je po 64. členu Uredbe služnost, ustanovljena na nepremičninah države ali občin odplačna, če zakon ali predpis vlade ne določa drugače.
ZPKor v 3. alinei 2. člena določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
V obravnavanem primeru obremenitve občinskega stvarnega premoženja z ustanovitvijo brezplačne služnosti v korist zasebne gospodarske družbe, za katere občina kot upravljavka nepremičnin ni imela oblikovanega programa upravljanja, so bile kršene določbe predpisa s področja pridobivanja, razpolaganja in upravljanja stvarnega premoženja države in občin, kar predstavlja kršitev dolžnega ravnanja župana kot odgovorne osebe in predstojnika upravljavca nepremičnin. Župan občine, ki je brez predhodno sprejetega programa upravljanja nepremičnin občine sklenil neodplačno pogodbo o obremenitvi nepremičnin občine z zasebno družbo, je s kršitvijo dolžnega ravnanja zasebni družbi, katere zastopnik je njegov družinski član, omogočil pridobitev materialnih koristi pri poslovanju, kar ob upoštevanju opisane kršitve dolžnega ravnanja predstavlja izpolnitev vseh znakov korupcije v smislu 3. alineje 2. člena ZPKor.
Drago Kos
Predsednik