Ali je vpis v register za lobiste brezplačen ali morajo lobisti plačati takso?
Za vpis v register se plača upravna taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (po tarifni številki 1 in 3.1), ki trenutno znaša 22,60 EUR.
Želim postati lobist. Katere pogoje moram izpolnjevati?
V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh[…]
Katere so dolžnosti lobista?
Registrirani lobist se mora vpisati v register lobistov ter sporočiti vsako spremembo podatkov, ki so navedeni v registru, najkasneje v 8 dneh od nastanka spremembe. Lobist mora Komisiji tudi pisno poročati o svojem delu, in sicer: do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto, najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije. Lobist (ne glede[…]
Kdo lahko lobira v Republiki Sloveniji?
Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija (od 5. decembra 2010 dalje). ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v[…]
Kdo je lobist?
”Lobist” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK). ZIntPK tako loči med: registriranim (oziroma profesionalnim) lobistom – lobist, registriran oziroma[…]
Kaj pomeni “nejaven stik”?
Nejaven stik med lobistom in lobirancem je bistven element, po katerem lahko določeno vplivanje ali poskus vplivanja opredelimo kot lobiranje po ZIntPK. Na splošno nejaven stik pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element[…]
Kaj je neetično oziroma nezakonito ravnanje?
V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja. Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad[…]
Zakaj urediti lobiranje?
Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni[…]
Kdaj ne gre za lobiranje po ZIntPK?
ZIntPK v 56.a členu določa izjeme lobiranja: Delovanje posameznikov, neformalnih skupin in interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih[…]
Kaj pomeni besedna zveza »druge zadeve« v definiciji zakonskega pojma lobiranje?
Lobiranje kot ga med pomenom izrazov opredeljuje 14. točka 4. člena ZIntPK pomeni: lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav[…]