Komisija zaradi izplačil neizrabljenih dopustov ministrov Vladi RS izdala priporočila

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je v postopku zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen del letnega dopusta posameznim ministrom zaradi zaznanih korupcijskih tveganj na Vlado RS naslovila več priporočil, kako naj zagotovi, da bo sprejemanje odločitev bolj transparentno. Trenutna praksa sprejemanja odločitev namreč ne dosega standarda transparentnosti, ki se pričakuje od institucije, kot je vlada. Od devetih prekrškovnih postopkov, ki jih je zaradi suma kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) Komisija uvedla zoper nekdanje ministre, so trije zaključeni.

Komisija je postopek vodila na podlagi v letu 2022 prejete prijave, iz katere so izhajali očitki o nepravilnostih in sumu nasprotja interesov pri odločanju o denarnih izplačilih posameznim ministrom 14. Vlade RS zaradi neizrabljenih dopustov. V okviru postopka je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo Generalnega sekretariata vlade in posameznih ministrstev, Urada RS za nadzor proračuna, Računskega sodišča RS ter inšpektoratov za javni sektor in delo.

O predlogih denarnih nadomestil za neizkoriščen dopust so ministri odločali na dveh dopisnih sejah Komisije za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI), pri čemer so bili vsi sklepi sprejeti na način, da nihče od članov KAZI ni glasoval zanje, je ugotovila Komisija. Hkrati iz zapisnika ni razvidno, kateri izmed članov KAZI so na dopisni seji sploh sodelovali. Tovrstna praksa, ki v skladu s Poslovnikom Vlade RS velja tako za dopisne seje vlade kot njenih delovnih teles, je izrazito tvegana in ne dosega pričakovanega standarda transparentnosti. Zato je Komisija vladi priporočila, naj zapisniki sej vsebujejo podatke o tem, kateri člani so na seji sodelovali, in naj spremeni način glasovanja tako, da zgolj dejansko oddan glas (za ali proti) posameznega člana šteje, da je bilo glasovanje opravljeno. Prav tako je vladi priporočila, da preuči, ali so pooblastila, ki jih ministri izdajo državnim sekretarjem za nadomeščanje na sejah KAZI, skladna s Poslovnikom Vlade RS. Celoten postopek pred Komisijo je trajal dlje tudi zaradi specifičnosti pravil odločanja vlade in razdrobljenosti gradiv po ministrstvih, posledica česar je prav netransparentnost postopka odločanja vlade.

Konkretni primer znova potrjuje, da bi vlada potrebovala tudi načrt integritete: da naj ga izdela, ji je že leta 2018 priporočil Greco (Skupina držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope), saj so načrti integritete dragoceno orodje za identifikacijo tveganj za korupcijo in nasprotja interesov, povezanih z delovanjem ministrov, kadar ti delujejo v svojstvu članov vlade oziroma njenih teles ter za njihovo upravljanje. Prav tako se člani vlade tekom snovanja načrta integritete ozaveščajo o tovrstnih tveganjih.

Zaključeni trije od devetih prekrškovnih postopkov

Zaradi zaznanih sumov kršitev ZIntPK s področja nasprotja interesov pa je Komisija aprila 2023 uvedla tudi prekrškovne postopke zoper devet ministrov takratne vlade, ki pri čemer so trije zaključeni:

• postopek zoper Marka Borisa Andrijaniča je Komisija ustavila, ker ni bil član KAZI in se tako ni formalno znašel v okoliščinah nasprotja interesov;
• pri Jožetu Podgoršku in Boštjanu Koritniku je bilo ugotovljeno, da se nista izločila iz postopka obravnave in odločanja o lastni vlogi za izplačilo denarnega nadomestila ter o tem nista pisno obvestila svojega nadrejenega, s tem pa sta kršila prvi odstavek 38. člena ZIntPK; Podgoršku je bil izrečen opomin, Koritniku pa globa v višini 400 evrov;
• ostalih šest postopkov ni pravnomočno zaključenih, saj so kršitelji napovedali vložitev zahteve za sodno varstvo.