Komisija za preprečevanje korupcije

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Prijavitelji so ključni za krepitev integritete in preprečevanje korupcije

Integriteta je neločljivo povezana z dobrovernimi prijavitelji nepravilnosti, prijavitelji pa so ključni pri odkrivanju kršitev integritete. Oboje pa je bistveno za uspešno preprečevanje korupcije, je bilo ključno sporočilo današnjega osrednjega dogodka Tedna preprečevanja korupcije v organizaciji Komisije za preprečevanje korupcije. »Ker je integriteta predpogoj za zaupanje, vodenje z dobrim zgledom in pristno zaščito prijaviteljev, je ključno, da ni zgolj standard v zakonu, ampak da to postane tudi v praksi,« je izpostavil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi. 

Na dogodku Prijavitelji kot ključni akterji integritetne družbe so ugledni slovenski in tuji strokovnjaki spregovorili o prijaviteljih, njihovi zaščiti in zakonodaji, ki jo ureja, ter o ključni vlogi prijaviteljev pri odkrivanju kršitev integritete, kot jo opredeljuje Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. V programu so sodelovali predsednik Komisije dr. Robert Šumi, vodja Centra za zaščito prijaviteljev Gregor Pirjevec, vodja službe za nadzor na Komisiji Katja Mihelič Sušnik, strokovnjakinja z nizozemskega Urada za zaščito prijaviteljev Kristien Verbraeken, predsednica Transparency International Slovenia Neža Grasselli, predsednik uprave SDH mag. Žiga Debeljak, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije mag. Irena Prijović, novinarka in televizijska voditeljica na RTV Slovenija Erika Žnidaršič, generalna direktorica Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice Ministrstva za pravosodje mag. Nina Koželj in županja Občine Domžale mag. Renata Kosec.

V prvem delu dogodka je bil poudarek na prijaviteljih in njihovi zaščiti. Kristien Verbraeken je v spletnem predavanju izpostavila, da v vsaki organizaciji tako zaposleni, ki v največji meri prijavljajo kršitve, kot tudi vodstvo potrebujejo ustrezno usposabljanje o obravnavanju prijav, krepitvi integritete, spodbujanju kulture izražanja mnenj in vodenju z zgledom. »Visoka stopnja integritete na delovnem mestu ima številne pozitivne učinke,« je poudarila. Tudi Neža Grasselli je poudarila pomen ozaveščanja podjetij in organizacij o dodani vrednosti učinkovite prijavne poti, ki mora biti varna in mora zagotavljati anonimnost.

Brez zaupanja ni prijaviteljev

Še bolj so medsebojno povezanost integritete in prijaviteljev razčlenili sogovorniki okrogle mize, ki so bili enotni, da je izrednega pomena preventivno delo in kontinuirano ozaveščanje v delovnih organizacijah. Mag. Nina Koželj je dejala, da je za prve ocene učinkov Zakona o zaščiti prijaviteljev še prezgodaj, da pa je najbolj pomembno, kako se bo zakon uresničeval v praksi. Mag. Renata Kosec je povedala, da odkar so na občini vzpostavili notranjo prijavno pot, še niso prejeli nobene prijave: »To me skrbi. Naloga našega vodstva je jasno povedati, da je prav, da nepravilnosti prijavijo in da bodo pri tem zaščiteni. Morali bomo okrepiti zaupanje.«

Področje skladnosti in integritete ostaja eden osrednjih upravljavskih fokusov SDH, je dejal mag. Žiga Debeljak: »Še nadalje bomo krepili svetovalno vlogo SDH na področju skladnosti in integritete, organizirali izobraževanja za člane nadzornih svetov in uprav v sodelovanju s Komisijo, na srečanjih z družbami v našem upravljanju redno obravnavali teme s področja skladnosti, integritete in protikorupcijskega delovanja, v kadrovskih postopkih vrednotili in dosledno upoštevali vidik integritete, hkrati pa tudi ustrezno ukrepali v vseh primerih ugotovljenih kršitev na teh področjih.«

Da je ocenjevanje integritete posameznika najtežja naloga, je povedala mag. Irena Prijović, pri čemer so se sogovorniki dotaknili tudi posledic ugotovljenih kršitev integritete. »V Sloveniji funkcionarji ne prevzemajo odgovornosti, okrepiti moramo moralni kompas,« je izpostavila Erika Žnidaršič, ki meni, da vendarle vse več javnih objav o kršitvah znižuje toleranco javnosti do korupcije. Da je integriteta neločljivo povezana z odgovornostjo, je poudaril dr. Robert Šumi ter dodal, da prevzemanje odgovornosti vendarle še ni standard slovenske družbe. »Korupcija je bila in vedno bo prisotna v družbi, ampak vprašanje je, kako se družba odziva nanjo,« je zaključil.

Številni dogodki Tedna preprečevanja korupcije 2023

V Tednu preprečevanja korupcije 2023 bodo ta teden sledili še trije dogodki, in sicer jutri Študentski dan, v četrtek dogodek Umeščanje integritete v šolski prostor ter v petek poslanica predsednika Komisije ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji in predstavitev projekta Ambasadorji integritete. Celoten program Tedna preprečevanja korupcije in posnetek današnjega dogodka je na voljo na tej spletni povezavi.

Prijavitelji so ključni za krepitev integritete in preprečevanje korupcije
Pomakni se na vrh

Accessibility Toolbar