Sodišče potrdilo: Franc Kangler kršil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Upravno sodišče je zavrnilo tožbo Franca Kanglerja in s tem potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija), da se je Franc Kangler s tem, ko je leta 2019 sodeloval in razpravljal o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, znašel v nasprotju interesov in ni storil vsega, da bi se temu izognil, s čimer je ravnal v nasprotju z določbami 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

Komisija je marca 2020 ugotovila, da je Franc Kangler kot član Državnega sveta (DS) in Komisije za državno ureditev DS v dveh primerih kršil določbe ZIntPK glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Kangler je na ugotovitve vložil tožbo, Upravno sodišče pa je junija 2022 tožbi ugodilo in Komisiji zadevo vrnilo v ponovni postopek. Komisija je upoštevala napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovila, da se je Kangler (v enem primeru) znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, in kršil določbe 37. člena ZIntPK. Tudi na te ugotovitve je Franc Kangler vložil tožbo, ki pa jo je sodišče s sodbo oktobra 2023 zavrnilo.

Franc Kangler je namreč kot član Komisije za državno ureditev (delovno telo DS) na 22. seji 24. 4. 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega. Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi.

Franc Kangler bi se moral okoliščinam nasprotja interesov izogniti tako, da bi se izločil iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in ne samo iz glasovanja. Upoštevajoč 38. člen ZIntPK bi moral pred udeležbo na omenjeni seji o okoliščinah oziroma videzu okoliščin nasprotja interesov pisno obvestiti svojega predstojnika (tj. predsednika DS), prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev, česar pa ni storil.

Komisija poudarja, da je preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov eden izmed temeljnih dejavnikov preprečevanja korupcije in s tem krepitve pravne države, ki se navzven kaže v zaupanju v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost njihovega odločanja in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Od dokazanega nasprotja interesov do korupcije je namreč praviloma le še korak (obljubljena oziroma prejeta korist v zameno za uradno dejanje).

Sodišče jasno, da je razprava vpliv na odločanje

Upravno sodišče je v sodbi, izdani v oktobru 2023, jasno zapisalo, da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja). Sodišče je pritrdilo stališču Komisije, da se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave. Poudarilo je še, da integriteta predstavniškega organa, kot je DS, »zahteva, da se zaradi zaupanja državljanov v neodvisno, transparentno in objektivno opravljanje javnih institucij preprečuje (že ustvarjanje videza), da zasebni interes vpliva na nepristransko in objektivno postopanje in odločanje«.

Komisija poudarja, da je učinkovito preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. Dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni.

Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v nadaljevanju objavljamo ugotovitve skupaj z izjasnitvijo in sodbo upravnega sodišča.

Ugotovitve o konkretnem primeru Franc Kangler
Izjasnitev Franc Kangler
Sodba upravnega sodišča