Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Ko mikro postane makro: integriteta v poslovnem svetu
Kljub temu, da v javnost večinoma pricurljajo zgodbe o koruptivnih in drugih nepravilnih praksah v javnem sektorju, na te težave še zdaleč ni imun niti zasebni sektor. Natančne posledice korupcije v zasebnem sektorju je težko oceniti, je pa jasno, da je zelo razširjena – če pogledamo samo raziskavo Svetovne banke o pojavnosti podkupovanja v podjetjih, ta kaže, da se v nekaterih državah do 51 odstotkov vseh podjetij vsako leto sreča z zahtevo po podkupnini.
Takšno stanje ima resne in trajne dolgoročne negativne posledice tako za podjetja kot širšo družbo. Zaupanje javnosti v poslovno skupnost je ključno za uspešno poslovanje, za sam položaj in ugled podjetij ter učinkovito preprečevanje korupcije je tako pomembna ustrezna samoregulacija. Odgovorna podjetja razumejo, da morajo sprejeti in izvajati jasne protikorupcijske politike in učinkovite protikorupcijske postopke, da bi zmanjšala korupcijska tveganja. Eden od načinov za doseganje tega sta krepitev integritete in dejavno sodelovanje v pobudah, ki slednje spodbujajo.
Komisija za preprečevanje korupcije je skupaj s Klubom slovenskih podjetnikov (SBC) pred dobrim mesecem storila korak naprej k uresničevanju skupnih ciljev glede preprečevanja korupcije in krepitve integritete v družbi, s tem ko se je SBC javno zavezal k ničelni toleranci do podkupovanja javnih uslužbencev s poudarkom na javnem naročanju. SBC se je takrat tudi zavezal k uvedbi »novega zlatega vodila«, namenjenega integriteti in k usposabljanju oziroma izobraževanju o integriteti tudi izven kroga članov SBC. Del opisanih skupnih prizadevanj je tudi pogovor, ki smo ga s predsednikom SBC Jocem Pečečnikom in podpredsednikom SBC dr. Juretom Knezem o integriteti v zasebnem poslovnem svetu opravili za naš oktobrski novičnik.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Kaj razumete pod pojmom integriteta?
Joc Pečečnik: Integriteta pomeni standarde transparentnosti pri poslovanju in s tem povezane vrednote, ki te kot podjetnika vodijo na tvoji poslovni poti. Podjetniki se zavedamo vpliva, ki ga imamo s svojim delom in zgledom na zaposlene. Zato je pomembno, da smo mi tisti, ki v prvi vrsti delujemo po načelih integritete. Slednja vključuje odgovornost do vseh, s katerimi podjetje vzpostavlja poslovne odnose. To so poleg zaposlenih tudi poslovni partnerji, dobavitelji, lokalno okolje in država, vključno z naravo. Zavezanost integriteti zelo jasno odsevajo tudi zlata vodila SBC, ki od članov kluba zahtevajo visoke standarde poslovanja, poravnane obveznosti do kupcev, dobaviteljev in države na strani podjetja, poleg tega pa tudi skrb za razvojni preboj in blaginjo. V klubu prav v tem času pripravljamo kodeks, ki bo še dodatno določil standarde integritete za vse člane kluba. Poudariti želim tudi, da SBC kot klub deluje po načelu apolitičnosti, takšno držo pa zahteva tudi od svojih članov, kar dodatno prispeva h krepitvi integritete.
Dr. Jure Knez: Integriteta ni ena sama stvar. Je seštevek tega, kako razmišljaš in kako delaš. Dewesoft smo ustanovili leta 2000, začeli smo dobesedno iz nič. Zelo dobro razumemo pomen integritete, tega, ko ti nekdo priskoči na pomoč v težkih časih ali pomaga pri samih začetkih. To želimo ohranjati tudi danes, več kot dvajset let kasneje, zato smo ustanovili podjetniški pospeševalnik Katapult, kjer mladim na različne načine pomagamo pri njihovih podjetniških začetkih. V podjetju imamo kodeks, v katerem so zapisane naše vrednote – predanost, iskrenost, odgovornost in skrbnost in teh se resnično držimo vsi. Oseba je lahko še takšen strokovnjak, če ne spoštuje naših vrednot, zanjo pri nas ne bo prostora. Da verjamemo v podjetje in zaposlene, kažemo v Dewesoftu tudi preko solastništva. Vsak zaposleni ima možnost, da kupi delež podjetja. Sam verjamem v načelo, da naj sadove uspeha žanjejo tisti, ki ga ustvarjajo. Zato podjetje deluje mnogo bolje, če so sodelavci tudi solastniki podjetja. Tako je solastništvo močan element integritete našega podjetja. Držimo se tudi načela, da o naših konkurentih nikoli ne govorimo slabo. Velikost trga je dana, včasih zmagamo mi, včasih zmaga nekdo drug. Pred strankami izpostavljamo naše močne točke in poskušamo s strastjo in predanostjo dokazati, da smo najboljši partner za njihove izzive. Nikoli pa nismo želeli dobiti posla za vsako ceno, tekmovati “na nož.” Ko naš konkurent dobi dober posel, ga nemalokrat tudi pokličem in mu čestitam. Zdi se mi, da je to neka poslovna integriteta, ki jo v Sloveniji še moramo osvojiti. Integriteta je zame tudi to, da vračamo nazaj v lokalno okolje. Že omenjeni Katapult je samo en primer. Drug je, da ko gradimo nove prostore, izbiramo slovenske, po možnosti lokalne podjetnike. Gre za zavestno odločitev, da z našim delovanjem in odločitvami prispevamo k močnejši lokalni skupnosti.
Eden od pogosteje slišanih očitkov glede integritete na račun zasebnega sektorja so t. i. offshore podjetja, s katerimi se sicer v Sloveniji delujoča podjetja delno ali v celoti izognejo plačilu davkov. Ali je takšno, čeprav legalno, ne pa nujno legitimno poslovanje, skladno s poslovno integriteto?
Joc Pečečnik: Tako imenovana davčna optimizacija gotovo ni zaželen pojav. Je pa marsikdaj posledica neugodnega poslovnega okolja v Sloveniji, za kar si podjetniki prizadevamo, da bi se spremenilo. Podjetniki si želimo, da bi Slovenija postala prostor, ki ponuja kakovostne pogoje za uresničevanje podjetniških idej in spodbujanje podjetnosti. Ključno pri tem je, da razumemo pomen konkurenčnega podjetniškega okolja za razvoj in inovacije. Bolj ko bomo v Sloveniji to razumeli, boljše pogoje bomo ponujali za podjetništvo in investicije. S tem pa bo višja tudi raven integritete.
Dr. Jure Knez: V Dewesoftu se tega ne poslužujemo, pa smo zato za marsikoga nespametni. Morda res smo, ampak če je naša filozofija, da gradimo lokalno okolje, potem se pač ne moremo iti čezmejne davčne optimizacije. Nas pa ta drža precej stane, zato lahko razumem nekatere podjetnike, ki so izgubili potrpljenje. Opozarjati vsakokratno oblast, da je slovenska davčna politika škodljiva za razvoj gospodarstva, je utrujajoče, ker so pozitivni premiki redki. Že premik na Hrvaško bi za nas pomenili ogromne prihranke, s tem pa več možnosti vlaganja v razvoj.
Kako ugodno je slovensko podjetniško okolje za krepitev integritetnih poslovnih praks? Bi si morda želeli sprememb? Kako v SBC oziroma vaših podjetjih prispevate k temu?
Joc Pečečnik: Podjetja, ki veliko poslujemo na razvitih tujih trgih, smo integritetne poslovne prakse morala uvesti že pred leti, saj so to od nas zahtevali naši poslovni partnerji. Gre za tako imenovano skladnost poslovanja (compliance, op. a.), kar pomeni določene zaveze pri poslovanju, ki jih nato podjetja implementirajo s pomočjo standardov, to pa velja v razmerju do vseh: do dobaviteljev, kupcev in ostalih, s katerimi posluješ. V SBC je večina podjetij izvoznikov, zato te prakse naši člani dobro poznajo in se jih seveda ves čas morajo držati. V SBC od bodočih članov zahtevamo potrdilo o nekaznovanosti, plačanih davkih in prispevkih ter druga potrdila, ki izkazujejo, da gre za podjetje z integriteto. Pomemben je tudi odnos do okolja in narave.
Zavezanost integriteti je SBC dodatno okrepil v novem, sedmem zlatem vodilu kluba, ki smo ga sprejeli ravno na podlagi dosedanjega dobrega sodelovanja s KPK, ki se glasi Protikorupcijska integriteta na transparenten in odgovoren način. Klub se s tem načelom zavezuje, da si bo prizadeval za postavljanje standardov za krepitev integritete v družbi in ničelno toleranco do korupcije. Člane spodbujamo k uvedbi kodeksa integritete v njihovih podjetjih. Klub si prizadeva razširiti zavezanost protikorupcijski integriteti, transparentnosti in odgovornosti tudi izven kroga članov SBC, vključno z zunanjimi partnerji članov kluba. S tem klub članom omogoča, da v poslovnem svetu dodatno dvigujejo svoj ugled ter so prepoznani kot zaupanja vredni partnerji.
Dr. Jure Knez: Najlažje je biti etičen, ko je tudi sistem postavljen tako, da druge možnosti posameznik nima. A do te točke je treba priti. Zaveza, ki jo zastopa SBC, je osredotočena na pošteno poslovanje, poslovanje, ki temelji na ničelni toleranci do podkupovanja, še posebej pri postopkih javnega naročanja. To je zagotovo močno sporočilo, ki ga osebno podpiram in je tudi v skladu delovanja podjetja Dewesoft. Vsako vodstvo, vsak podjetnik, vsak lastnik vpliva na poslovno etiko v svojem podjetju. Ko se vsak zaveže, da bo posloval po načelu integritete in to zavezo tudi aktivno uresničuje, vpliva tudi na druge v verigi – na dobavitelje, poslovne partnerje, stranke … Tako etično raste celotno poslovno okolje. Kar je v mikro, se odraža v makro.