Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Na Komisiji delujemo uspešno; za učinkovitost pa potrebujemo odgovornost drugih
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) v zadnjih treh letih, na skorajšnji polovici mandata aktualnega predsednika dr. Roberta Šumija, delujemo uspešno. Profesionaliziramo se znotraj in navzven, pristojne pozivamo k ustreznim zakonskim spremembam, povezujemo se tako z javnim kot zasebnim sektorjem z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti v družbi ter predvsem ohranjamo objektivnost pri obravnavi vseh, ne glede na politično pripadnost ali položaj, pri čemer s preventivo in nadzorom krepimo pravno državo. »A učinkoviti bomo le, ko bomo vsi opravljali svoje pristojnosti in ko bodo odgovorni upoštevali naše ugotovitve in priporočila,« je ob tem povedal dr. Robert Šumi.
Integriteta, odgovornost in transparentnost so imunski sistem družbe pri preprečevanju korupcije. Ta standard pa določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), za izvajanje določb katerega smo na Komisiji pristojni. Upoštevajoč ZIntPK, tudi njegovo novelo iz novembra 2020, smo v zadnjih treh letih sprejeli številna nova ali prenovljena sistemska pojasnila (strateški dokumenti za tolmačenje posameznih institutov ZIntPK), ugotovili 17 od skupno 22 pravnomočnih kršitev integritete, izvedli dva tematska nadzora nabav zaščitne opreme, podali več kot 130 priporočil subjektom javnega sektorja, v več kot 250 primerih odstopili zadeve tožilstvu in policiji (v več kot 630 primerih pa ostalim nadzornim organom), dosegli vpeljavo sankcij za kršitve integritete v noveli Zakona o SDH ipd.
Namestnik predsednika Komisije David Lapornik, vodja Službe za preventivo mag. Vita Habjan Barborič in vodja Urada mag. Sonja Jelen so izpostavili še druge uspehe Komisije: v teku je prenova Resolucije za preprečevanje korupcije, skupaj z Zavodom za šolstvo vodimo in širimo projekt Integriteta: skupni cilj generacij, posodobili smo strojno, programsko in komunikacijsko opremo, načrtujemo celovito prenovo informacijskih sistemov Komisije (tudi aplikacije Erar).
Predvsem pa se na Komisiji odmikamo od Policije in utrjujemo svojo izvorno vlogo: krepitev integritete v družbi, ki si zasluži, da ta postane standard tudi v praksi, je prepričan dr. Robert Šumi: »Tako kot ostale zahodnoevropske države se od boja proti korupciji pomikamo k utrjevanju dobrega, h krepitvi integritete in transparentnosti, kar hkrati pomeni tudi preprečevanje slabega.« Prav zato smo na Komisiji lani postali članica Evropske mreže za etiko javnega sektorja, oktobra letos pa bomo v Ljubljani gostili naslednje plenarno zasedanje mreže. Poleg tega 30. marca letos organiziramo posvet na temo nadaljnje usmeritve Komisije.
Sodelovanje in upoštevanje
Kljub vsemu naštetemu pa smo v zadnjih treh letih večkrat opozorili na pomanjkljivosti ZIntPK, zlasti glede manjkajočih sankcij pri ugotovljenih kršitvah integritete in ugotovljenega dejanskega nasprotja interesov, neurejene ureditve pri hkratnem opravljanju več funkcij in ureditve prikaza sprememb premoženjskega stanja funkcionarjev. »Če se določenemu delu javnosti nekatere zakonske ureditve ne zdijo ustrezne (so nelegitimne), je treba sprejeti drugačno sistemsko rešitev. Na Komisiji ne moremo biti pavšalni moralni razsodnik, do morale se lahko opredeljujemo le v okviru svojih zakonskih pristojnosti,« je poudaril predsednik dr. Robert Šumi.
Za spremembo na bolje morajo poleg Komisije svoje delo zavzeto opravljati tudi druge pristojne institucije in pri tem medsebojno sodelovati. Poleg tega pa potrebujemo ustrezno raven politične kulture, je prepričan dr. Šumi: »Takšno, ki se bo zavedala pomena neodvisnih institucij, kot je Komisija, sledila njihovim ugotovitvam in priporočilom ter se ne z njimi zgolj strinjala na načelni ravni.«
