Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Sodišče potrdilo ugotovitve Komisije o kršitvah integritete župana občine Brda
Upravno sodišče Republike Slovenije je zavrnilo tožbo župana Občine Brda Franca Mužiča in tako pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija), da ravnanje Mužiča s tem, ko je za pravno zastopanje pred Komisijo v zadevi, ki izvira iz opravljanja njegove funkcije kot župana, pooblastil odvetniško pisarno, ki je v istem času opravljala storitve za Občino Brda, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov. S tem je Mužič ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Ugotovitve o konkretnem primeru so s tem pravnomočne in jih objavljamo v nadaljevanju, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe in sodbo. Gre za že 22. pravnomočno kršitev integritete, ki jih je v zadnjem obdobju ugotovila Komisija.
Komisija je v začetku leta 2022 na lastno pobudo uvedla postopek v zvezi z ravnanjem župana Občine Brda Franca Mužiča, ki je za zastopanje v postopku, ki ga je Komisija vodila zoper njega (zaradi suma kršitve integritete uradne osebe zaradi vplivanja na postopek imenovanja poslovodne osebe javnega zavoda), zasebno pooblastil odvetniško pisarno, ki je v istem času opravljala storitve za Občino Brda. S tem je župan Mužič ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Mužič je zoper ugotovitve Komisije sprožil upravni spor, pretekli teden, konec februarja 2023, pa je Komisija prejela sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo odločitev Komisije – tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. S tem so ugotovitve postale pravnomočne. Z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje Komisija zato objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru, skupaj z izjasnitvijo, kot to določa šesti odstavek 11. člena ZIntPK, in sodbo sodišča.
Integriteto kot standard priznava tudi sodišče
Komisija se je v načelnem mnenju leta 2012 opredelila, da ravnanje odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, ki zasebno pooblasti odvetnika, odvetniško pisarno ali odvetniško družbo, ki v istem času opravlja storitve za ta subjekt javnega sektorja, predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pričakovano integriteto funkcije ali službe po ZIntPK. Takšno stališče je naknadno zavzela tudi sodna praksa.
»V povezavi z določbo 1. člena ZItnPK, po kateri je temeljni cilj zakona krepitev pravne države, pomeni integriteta proaktiven in celosten pristop, ki ob pričakovanju, vrlini, poštenosti vključuje obveznost javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev do vrednost pravne države. Zakon torej opredeljuje integriteto kot standard oziroma stanje visoke ravni (samo)zavedanja odgovornosti in pripravljenosti posameznika, institucij in družbe za obvladovanje korupcije«, je zapisalo sodišče.
Župan Mužič bi lahko svojo skrb za zakonitost in transparentnost postopka preprosto pokazal na način, da bi za pravno zastopanje pred Komisijo v zadevi, ki izvira iz opravljanja njegove funkcije kot župana, najel drugega odvetnika in ne odvetniške pisarne, ki je že zastopala občino. Od župana kot funkcionarja se pričakuje posebna skrbnost, da z integritetnim, odgovornim in transparentnim ravnanjem predstavlja dober zgled pri odpravljanju korupcijskih tveganj in pri krepitvi integritete javnega sektorja.