Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Predsednik Komisije gost okrogle mize o smernicah korporativne integritete
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) dr. Robert Šumi je na današnji okrogli mizi Smernice korporativne integritete: kje smo danes? izpostavil pomen osebne in poslovne integritete posameznika na položaju v članih organa nadzora ali uprave družb. Dogodek je potekal v okviru drugega dneva dvodnevnega dogodka Forum poslovne integritete in transparentnosti, ki ga sedmo leto zapored organizira Transparency International Slovenia (TI Slovenia).
Forum je tradicionalni dogodek TI Slovenia, namenjen gospodarstvu in obravnavi izzivov, ki jih boj proti korupciji prinaša v gospodarstvu, ter predstavitvi novih usmeritev na področju dvigovanja integritete, etike in preprečevanja korupcije v gospodarstvu. Drugi dan je bil namenjen transparentnosti. Na okrogli mizi oziroma pogovoru, kjer je sodeloval tudi dr. Robert Šumi, je beseda tekla o Smernicah korporativne integritete, njihovem pomenu, implementaciji in spodbujanju korporativne integritete v prihodnosti. Slovenske smernice korporativne integritete je sicer podpisalo 28 gospodarskih družb na vrhu slovenskega gospodarstva oktobra leta 2014, podpisniki pa so se zavezali ne le k spoštovanju in krepitvi korporativne integritete pri svojem poslovanju, ampak tudi, da bodo širili zavedanje o pomenu poslovanja v skladu z zakonodajo in etičnimi standardi kot enega izmed temeljnih načel družbeno odgovornega delovanja v slovenskem gospodarstvu nasploh.
Dr. Šumi se je skupaj s sogovornikoma mag. Igorjem Klančnikom, članom upravnega odbora TI Slovenia in podsekretarjem na Uradu za šport v Mestni občini Maribor, ter Boštjanom Trstenjakom, svetovalcem v podjetju PRO-INTEGRA, osredotočil na različna mnenja, ideje in pomisleke glede Smernic ter glede potencialov njihove kakovostnejše oziroma lažje implementacije v prihodnje, pri tem pa tudi na splošno vlogo, ki jo pri zagotavljanju etičnega poslovanja igrajo družbe.
“Po 12 letih veljave Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije očitno še nismo dovolj zreli, da bi te zakonski standardi zaživeli v praksi. Integriteta pa je ključna, da se zmanjša razkorak med teorijo in prakso. Gospodarstvo ima pri tem pomembno vlogo, kar smo že naslovili in še bomo. Povečati moramo odgovornost, se povezati in predvsem pokazati rezultate v praksi – če imamo še tako dobre smernice, usmeritve, priporočila in zakonske rešitve, pa te ne dajejo rezultatov, potem nimajo smisla. To delovanje v praksi je ključno. Upamo, da se te smernice čim bolj izvajajo, se pa vidijo anomalije, pravih sankcij za to pa žal ni,” je v pogovoru izpostavil dr. Robert Šumi.
Predsednik Šumi je opozoril še na pomen spoštovanja priporočil Komisije, preventivnih aktivnosti Komisije (zlasti dolgoročnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij), izvajanje novega Zakona o zaščiti prijaviteljev (pri čemer je Komisija opisana kot “center znanja in odličnosti”) v praksi, zakonitega lobiranja in vključitev sankcij za kršitve integritete v noveli Zakona o SDH. “Integriteta rezultira samo v eni stvari, in to je zaupanje. Če smo vredni zaupanja, ljudje verjamejo tudi v organizacijsko – korporacijsko integriteto,” je zaključil dr. Robert Šumi.