Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Komisija kot del kompleksnega mednarodnega organizma
Na Komisiji za preprečevanje korupcije pri svojem delu pogosto pogledujemo onkraj naših meja. Razumljivo, saj je tudi sama Komisija nastala na podlagi mednarodnih vplivov – poleg takratnega Zakona o preprečevanju korupcije še na podlagi Konvencije ZN proti korupciji, ki od držav članic pričakuje ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Naše sodelovanje s tujino je pestro, razgibano in včasih kompleksno, zato ga je s svojimi bogatimi mednarodnimi izkušnjami podrobneje (in razumljiveje) pojasnila Svetnica za evropsko in mednarodno sodelovanje mag. Jana Kulevska Črepinko.
Prispevek je del spletnega novičnika Komisije, ki naročnike vsak mesec obvešča o našem delu ter ostalih aktualnih informacijah s področja našega delovanja in pristojnosti. Na VESTniK se lahko prijavite na tej spletni povezavi.
Kateri so ključni elementi mednarodne dejavnosti na Komisiji?
Skladno z 12. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) na Komisiji spremljamo in analiziramo zadeve s področja mednarodne korupcije, vključno z oblikovanjem novih mehanizmov mednarodne odgovornosti v boju proti korupciji.
Eden od bistvenih elementov naše mednarodne dejavnosti je sodelovanje s podobnimi organi drugih držav ter z mednarodnimi neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja, ki delujejo na enakem oziroma sorodnem področju kot Komisija. V ta namen organiziramo bilateralna srečanja in izmenjave dobrih praks.
Ključen element mednarodne dejavnosti Komisije so tudi mednarodne zaveze in obveznosti, ki izhajajo iz ratifikacij (Republike Slovenije) mednarodnih konvencij in resolucij, kot so Konvencija Združenih narodov proti korupciji, Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope o korupciji ter OECD Konvencija o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. Omenjene organizacije postavljajo svetovne standarde vsebine boja proti korupciji, vzpostavljene pa imajo tudi ustrezne mehanizme ocenjevanja v okviru izvajanja mednarodnih instrumentov. Predstavniki Komisije se aktivno udeležujemo in zastopamo Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah in drugih mednarodnih institucijah ter mrežah.
V katerih mednarodnih organizacijah smo aktivno udeleženi? In kakšna je vloga Komisije v njih?
Pri OECD je Komisija aktivno udeležena v Delovni skupini OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju (Working Group on Bribery). Države članice delovne skupine v procesu medsebojnega ocenjevanja ugotavljajo skladnost predpisov posamezne države s Konvencijo o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in na njeni podlagi izdanimi priporočili. V letu 2021 se je zaključila četrta faza ocenjevanja Republike Slovenije, ki jo je koordiniral višji svetnik za upravne in sodne zadeve pri Komisiji Gregor Pirjevec. Slovenija z letošnjim letom prevzema vloge ocenjevalke Litve pri izpolnjevanju določb OECD Konvencije. Predstavniki Komisije so aktivni tudi v OECD Mreži za integriteto javnega sektorja.
Od 7. do 10. marca 2023 se bo v Parizu odvijalo zasedanje Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (delovna skupina), na katerem bodo prisotni obravnavali nadaljevalno poročilo o Sloveniji glede izpolnjevanja priporočil delovne skupine v 4. fazi ocenjevanja Republike Slovenije glede izvajanja OECD Konvencije o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencije). Slovenijo v delovni skupini, ki spremlja izvajanje Konvencije in priporočil delovne skupine v zvezi z njo, predstavlja višji svetnik za upravne in sodne zadeve na Komisiji Gregor Pirjevec. Kot ostale članice tudi Republika Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo.
Druga pomembna organizacija, ki je leta 1999 začela delovati v okviru Sveta Evrope, je Skupina držav za boj proti korupciji (GRECO – Council of Europe’s Group of States against Corruption), katere osnovna naloga je nadzor nad bojem proti korupciji v državah članicah. V ta namen GRECO izvaja ocenjevalne postopke o zakonodajah držav, institucionalni ureditvi boja zoper korupcijo in praktičnih dosežkih na tem področju. Slovenija je ena od 19 ustanovnih članic skupine. Decembra 2002 je bil na položaj njenega predsednika izvoljen nekdanji predsednik Komisije Drago Kos, od marca 2013 (torej že skorajda desetletje) pa je članica GRECO Biroja vodja Službe za preventivo na Komisiji mag. Vita Habjan Barborič. Skupina se sestaja na skupščinskih zasedanjih na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu, člani Biroja pa na rednih delovnih srečanjih. Naslednje srečanje Biroja bomo 23. 2. 2023 gostili pri nas na Komisiji.
Ljubljana bo 23. februarja 2023 gostila redni Biro sestanek Skupine držav za boj proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope, kjer bo aktivno prisostvovala tudi Komisija. Slednjo z GRECO povezuje še posebno močna vez, zaradi katere se bo tokrat visoki sestanek odvijal v naši prestolnici. Članica GRECO Biroja je namreč vodja Službe za preventivo na Komisiji mag. Vita Habjan Barborič. Poleg nje se bodo sestanka udeležili podpredsednica GRECO Monika Olsson (Švedska), člani Biroja Panagiota Vatikalou (Grčija), Oliver Gonin (Švica), David Meyer (Združeno kraljestvo) in Antonio Delicado (Portugalska), vodil pa ga bo predsednik GRECO Marin Mrčela (Hrvaška). Namen srečanja je priprava prihajajočega skupščinskega zasedanja GRECO, ki bo potekalo marca letos. Biro bo tako določil dnevni red in nanj uvrstil morebitna potrebna gradiva, ki jih bo nato skupščina marca obravnavala. Kot je običajno ob začetku leta, pa bo ena poglavitnih tem sestanka letno poročilo GRECO. Slednje strnjeno predstavlja ugotovitve GRECO o stanju na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete v njegovih državah članicah, ki so bile v preteklem letu ocenjevane oziroma katerih izvedba priporočil je bila ocenjena, ter javnosti podrobneje predstavlja vse aktivnosti, ki jih izvaja GRECO.
Nadalje, Komisija je leta 2008 pristopila h Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je prvi in edini univerzalni pravno zavezujoč instrument za boj proti korupciji. Devetega decembra 2003 ga je v Meridi v Mehiki podpisalo 111 držav, zaradi česar je 9. december razglašen za Mednarodni dan boja proti korupciji. Konvencija je nato stopila v veljavo leta 2005. Države pogodbenice konvencije UNCAC so z namenom učinkovitega izvajanja konvencije ustanovile tako imenovani Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede implementacije konvencije. Koordinacijo na področju Preglednega mehanizma izvaja Skupina za pregled implementacije, ki junija vsako leto z žrebom izbere pare držav za ocenjevanje posamične države. Petindvajsetega julija 2017 se je formalno začel pregled Slovenije v okviru drugega kroga pregledovanja izvajanja UNCAC, ki se je osredotočal na poglavje II (preprečevanje korupcije) in poglavje V (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja). Ocenjevanje Slovenije, ki se je formalno zaključilo januarja letos, je koordiniral Gregor Pirjevec.
Komisija je tudi ustanovna članica pomembnih protikorupcijskih mrež, kot sta mreža Evropskih partnerjev v boju proti korupciji in EU protikorupcijska mreža (EPAC/EACN) Prav tako je Komisija ustanovna članica nedavno ustanovljene Evropske mreže za etiko javnega sektorja (ENPE), ki bo služila kot platforma za izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj pri krepitvi integritete javnega sektorja, preglednosti in javne etike. Cilj mreže je spodbujati kulturo javne integritete in harmonizacijo standardov, smernic in zakonov v EU, med drugim bo ena od prednostnih nalog ENPE, da Evropski komisiji (EK) predloži svoj nabor predlogov k težko pričakovanemu predlogu EK za direktivo o kazenskopravnem boju proti korupciji, katerega sprejetje je EK napovedala v prvi polovici leta 2023.
In nenazadnje je Komisija tudi članica Evropske mreže strokovnjakov s področja integritete (ENIP), novoustanovljene Mreže evropskih organov za integriteto in zaščito prijaviteljev (NEIWA) ter Evropske mreže registratorjev lobiranja (ELRN).
Dodana vrednost intenzivnejših protikorupcijskih ukrepov na ravni EU izhaja tudi iz januarja zaključene študije Evropske komisije: »Krepitev boja proti korupciji: Ocenjevanje zakonodajnega in političnega okvira EU«.
Evropska komisija je v letu 2020 uvedla nov mehanizem ocenjevanja stopnje vladavine prava po posameznih članicah. Gre za ocenjevanje držav po sklopih, eden od sklopov je tudi boj proti korupciji. Komisija sodeluje pri pripravi odgovorov na vprašalnik in tudi pri t. i. country visits s strani Evropske komisije.
Zakaj je tovrstno povezovanje pomembno za Komisijo in za Republiko Slovenijo?
Mednarodno sodelovanje ima na področju boja proti korupciji pomembno vlogo, saj je globalizacija med drugim prinesla tudi porast mednarodne korupcije. Obvladovanje in preprečevanje korupcije potekata po svetu na številne načine, lahko gre za uvedbo etičnih kodeksov, dosledno izvajanje načrta integritete v posamezni instituciji, pravočasno in točno poročanje o premoženjskem stanju, poročanje predstojniku o morebitnem nasprotju interesov ali pa dosledno poročanje o lobističnih stikih. Mednarodna in meddržavna izmenjava izkušenj in dobrih praks med različnimi akterji tako lahko znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju učinkovitejših orodij preprečevanja ter zatiranja korupcije.
Kam v tej mednarodni mreži organizacij se uvršča Slovenja s svojimi praksami na področju preprečevanja korupcije? Smo primer dobre ali ne tako dobre prakse?
Glede na prošnje in izredno zanimanje za uradne/študijske obiske predstavnikov primerljivih institucij (nazadnje na primer prošnja za pomoč decembra 2022 ustanovljenega madžarskega Urada za integriteto, ki je prišla s strani madžarskega urada in Evropske komisije) lahko z gotovostjo trdim, da se Slovenija s svojim praksami pri preprečevanju korupcije uvršča visoko.
Mednarodne kolege zelo zanimajo, med drugim, načrti integritete in pa Erar kot izjemno učinkovito orodje nadzora porabe javnega denarja. Prav tako je ZIntPK, ki je celovito uredil lobiranje, našo državo na tem področju postavil med naprednejše na svetu.
Prav ureditev lobiranja je izpostavljena kot primer dobre prakse tudi v prej omenjeni študiji EK.
Kateri so še drugi pomembnejši mednarodni dogodki letošnjega leta, kjer bo prisotna tudi Komisija?
Med pomembnejše dogodke na našem področju prav gotovo spada napovedan predlog EK za direktivo o kazenskopravnem boju proti korupciji. Pogajanja o direktivi bodo v domeni pravosodnega ministrstva, Komisija pa bo pomagala v delu, ki se nanaša na naše pristojnosti.
Pri naboru predlogov bomo sodelovali tudi v sklopu ENPE mreže, katere naslednjo plenarno zasedanje, skupaj s tematsko evropsko konferenco o kršitvah integritete, bomo gostili na Komisiji 4. in 5. oktobra 2023.
Omenila sem že 9. december, mednarodni dan boja proti korupciji, ki bo letos še posebej svečan, saj bomo na ta dan praznovali 20. obletnico podpisa UNCAC (X. zasedanje držav pogodbenic UNCAC bodo letos gostile ZDA v Atlanti). Letos bomo, tako kot vsako leto, na Komisiji obeležili ta dogodek v okviru Tedna preprečevanja korupcije z raznimi aktivnostmi z namenom ozaveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji. Deveti december je tudi dan, ko se zazremo v preteklo delo in opomnimo, da je preprečevanje korupcije dolžnost in naloga vseh nas, tako institucij za preprečevanje in boj proti korupciji, državnih organov, mednarodnih ter nevladnih organizacij, kot tudi slehernega posameznika, saj je brez njegovega odločnega odklonilnega odnosa do korupcije vse drugo zaman.
Komisija 30. 3. 2023 organizira dogodek Resolucija in preobrazba Komisije za preprečevanje korupcije, katerega osrednja tema bo prenovljena Resolucijo o preprečevanju korupcije in v zvezi s tem nadaljnja vloga Komisije. Na dogodku bo svoja stališča med drugimi predstavil tudi nekdanji predsednik Komisije Drago Kos, strokovnjak s področja boja proti korupciji z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. (Bil) je član številnih organizacij s predmetnega področja iz Istanbula, Moldavije, Ukrajine, Kosova, Afganistana, Srbije, mrež MENA – OECD za poslovno integriteto, EPAC in EACN in tako naprej. V Sloveniji je morda še najbolj poznan kot do nedavnega predsednik delovne skupine OECD za podkupovanje, nekdanji predsednik GRECO in Komisije za preprečevanje korupcije ter priznani gostujoči predavatelj na različnih akademskih ustanovah, organizacijah in konferencah.
O tem, kam se v mednarodnem okolju boja proti korupciji oziroma njenemu preprečevanju uvrščata Komisija in Slovenija, je bil dokaj jasen: »Ko govorimo o boju proti korupciji, mednarodne organizacije in mednarodna javnost na splošno še kako dobro ločijo med uspehi in prizadevanji posameznikov iz določenih držav ter uspehi in prizadevanji teh istih držav. Znanje, izkušnje in učinkovitost posameznikov pri preprečevanju in zatiranju korupcije še zdaleč ne pomenijo, da so tudi njihove države enako učinkovite. To še posebej velja za Slovenijo: če smo ob vstopu v EU leta 2004 na področju boja proti korupcij še bili daleč pred vsemi novimi, pa tudi nekaterimi starimi članicami EU, in smo v Evropi in svetu uživali nesporen ugled na tem področju, smo ta ugled predvsem zaradi poskusov slovenske politike, da bi ukinila Komisijo, se vmešavala v delo tožilcev in sodnikov ter si popolnoma podredila policijo, zlasti NPU, povsem zapravili. Slovenija ima danes renome države, ki je sicer dala nekaj uspešnih borcev proti korupciji, sama pa še vedno sodi v krog nepredvidljivih držav iz bivšega socialističnega bloka, kjer vlade z levega političnega pola ne upajo ali ne znajo nič narediti v boju zoper korupcijo, vlade z desnega političnega pola pa to izkoriščajo, državo jemljejo dobesedno kot svoj plen in – kot se je to zgodilo najbolj očitno v letih 2020 – 2022 – jo vodijo po principih delovanja organiziranih kriminalnih združb.«