Indeks zaznave korupcije 2022 dodatno nakazuje, da je čas za spremembo

Rekordno nizka ocena Slovenije v Indeksu zaznave korupcije (CPI 2022), ki ga je danes objavila nevladna organizacija Transparency International, daje dodatno težo prizadevanjem Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija): čas je za spremembo, preiti moramo od besed k dejanjem. »Z rezultatom, pa čeprav gre zgolj za percepcijo in ne dejansko stanje, ponovno ne moremo biti zadovoljni. Prevetriti moramo zakonodajo, določiti sankcije za kršitelje, vsak dosledno izvajati svoje pristojnosti in predvsem vsi skupaj sodelovati, da trend obrnemo navzgor – zgolj Komisija ni dovolj,« je ob tem povedal predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Z zgolj 56 točkami, kar je za točko manj od prejšnjega najslabšega rezultata iz leta 2013 (57), je Slovenija še naprej pod povprečjem Evropske unije (to znaša 64 točk). S tem se je znašla v skupini 10 evropskih držav, ki so letos dosegle zgodovinsko najnižjo raven indeksa: Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Združeno kraljestvo (73). Svetovno gledano je sicer Slovenija na 41. mestu, kar je enako kot lani. Glede na nenehno opozarjanje na korupcijo v slovenskem zdravstvu, poleg tega pa še škandal s prejemanjem podkupnin evropskih poslancev v aferi Katargate in korupcijske afere v povezavi z vojno v Ukrajini, splošni rezultat Komisije ne preseneča – v zadnjem letu je korupcija nenehno polnila medijske vsebine, hkrati pa v Sloveniji še nismo naredili strateških premikov na bolje.  

Situacija v Sloveniji je primerljiva s tisto v državah naše soseščine: Avstrijo, Italijo in Nemčijo, kjer so točke povsod padle oziroma ostale enake v primerjavi z lanskim rezultatom. Počasi pa nas dohitevajo ali pa že prehitevajo države, ki so včasih ostajale za nami – tudi gospodarsko, na primer Češka, Slovaška in Hrvaška. »Mi pa zgleda kot da stopicljamo na mestu. Prav zato potrebujemo spremembe. Zgledovati se moramo po najboljših, to so letos v Evropi Danska – ta je prva tudi v svetovnem merilu, Finska in Norveška. Vse te in še mnoge druge zahodnoevropske države gredo v smeri nove paradigme: od boja proti korupciji se pomikajo k utrjevanju dobrega, h krepitvi integritete in transparentnosti, kar hkrati pomeni tudi preprečevanje slabega. Prav to je v ospredju vseh naših aktivnosti, s katerimi na Komisiji prispevamo k zmanjševanju razkoraka med teorijo in prakso, kadar govorimo o stanju korupcije v družbi,« je dodal dr. Robert Šumi.

Za odpravo sistemske korupcije je ključno sodelovanje celotne družbe

Na Komisiji tako vodimo kratko- in dolgoročne projekte in aktivnosti ter beležimo pozitivne rezultate našega dela, s čimer krepimo zavedanje v družbi o ničelni toleranci do korupcije. V zaključni fazi je prenova Resolucije o preprečevanju korupcije, dolgoročni projekt Integriteta: skupni cilj generacij dosega spodbudne rezultate, v zadnjih 10 mesecih beležimo že pet pravnomočno ugotovljenih kršitev nasprotja interesov, v noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu smo pridobili pomembno priznanje glede svojih pristojnosti pri obravnavi kršitev integritete in nasprotja interesov, z ravnokar sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev smo postali »center znanja in odličnosti« na tem področju in podobno. Načrtujemo tudi izvedbo raziskave o podkupovanju javnih uslužbencev v Sloveniji.

A potrebujemo več. Potrebujemo sodelovanje – sinergija se namreč ustvarja le vzajemno. »Kot Komisija delamo dobro, a v jedro sistemske korupcije ne moremo poseči sami. Na potezi je predvsem vlada: s spreminjanjem zakonodaje, z upoštevanjem naših priporočil in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem z zgledom. Moralni kapital, da to stori, ima,« je ob tem pozval dr. Robert Šumi.