Osebe, odgovorne za javna naročila: posebna pozornost pri poročanju premoženjskega stanja

www.kpk-rs.si.

Integriteta, odgovornost, transparentnost

Vsakega januarja, ko morajo do konca meseca zavezanci poročati Komisiji za preprečevanje korupcije (Komisija) o premoženjskem stanju, zaznavamo največ vprašanj zavezancev s področja javnih naročil. V izogib nejasnostim in klicem zato v nadaljevanju predstavljamo najpogostejše dileme, povezane s prijavo premoženjskega stanja za osebe, odgovorne za javna naročila. Več informacij o dolžnosti prijave premoženjskega stanja lahko sicer najdete na tej spletni povezavi.

Podaljšan čas uradnih ur Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) obvešča, da bodo za področje premoženjskega stanja od 3. do vključno 31. januarja 2023 začasno spremenjene uradne ure, ki bodo v tem času vsak delovni dan med 10. in 12. uro ter 13. in 14. uro. V tem času lahko za vsebinska vprašanja, povezana s prijavo premoženjskega stanja, pokličete Komisijo na telefonsko številko 01/400-5710. V primeru tehničnih težav z obrazcem (na eUpravi), prosimo, pokličite Enotni kontaktni center Ministrstva za javno upravo (EKC) na telefonsko številko 080 2002 ali pošljite vprašanje na ekc@gov.si.

Najprej definicija oseb, odgovornih za javna naročila: ZIntPK v 10. točki 4. člena določa, da so osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila, ter osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je treba v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku

Osebe, odgovorne za javna naročila, ki so v letu 2022 sodelovale v javnih naročilih ter jih je oziroma jih bo do 31. 1. 2023 naročnik, ki posluje po predpisih, ki urejajo javno naročanje, prijavil Komisiji na seznamu zavezancev, morajo Komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju.
Naročniki morajo Komisiji posredovati seznam zavezancev do 31. 1. 2023, pri tem pa jim predlagamo, da o tem obvestijo tudi osebe, ki so jih prijavili na seznamu zavezancev, ter jih seznanijo z njihovimi obveznostmi do Komisije.

Osebe, odgovorne za javna naročila, Komisiji sporočijo premoženjsko stanje do 31. januarja 2023, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, kot je opredeljen v 10. točki 4. člena ZIntPK. Pri tem morajo sporočiti stanje premoženja na dan 31. decembra 2022.

Osebe, odgovorne za javna naročila, izpolnijo elektronski obrazec, dostopen na tej povezavi.

Osebe, odgovorne za javna naročila, VEDNO izpolnijo samo zgornji obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela. Te osebe Komisiji NE SPOROČAJO sprememb o premoženjskem stanju ali NE SPOROČAJO podatkov o premoženjskem stanju po prenehanju funkcije oziroma dela.

Če osebe vsako leto sodelujejo v postopku javnega naročanja, kot je opredeljen zgoraj, potem tudi vsako leto Komisiji poročajo premoženjsko stanje.

Pogosta vprašanja glede poročanja premoženjskega stanja za osebe, odgovorne za javna naročila

Kdo so osebe, odgovorne za javna naročila?

ZIntPK v 10. točki 4. člena določa, da so osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila, ter osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je treba v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 evrov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku.

Kateri obrazec izpolni naročnik?

Naročnik, ki prijavlja zavezance (osebe, odgovorne za javna naročila), izpolni naslednji obrazec: https://registri.kpk-rs.si/registri/register_zavezancev/prijava/.

Kateri obrazec izpolni oseba, odgovorna za javna naročila?

Te osebe izpolnijo vedno samo ta obrazec: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5525

Ali mora naročnik zavezance tudi odjaviti s seznama oseb, odgovorne za javna naročila?

Ne. Osebe, odgovorne za javna naročila, se samo prijavi v seznam, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku oddaje javnega naročila in zapadejo pod definicijo 10. točke 4. člena ZIntPK. Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev (v tem primeru prijavo) do 31. januarja za preteklo leto, tako kot to določa četrti odstavek 41. člena ZIntPK.

Kateri datum vpišejo osebe, odgovorne za javna naročila, kot datum nastopa funkcije oziroma dela?

Če ponazorimo s primerom: osebe, odgovorne za javna naročila, v letu 2022 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2022, zato ga je naročnik prijavil Komisiji kot zavezanca na isti datum. Oseba, odgovorna za javna naročila, je tako dolžna do 31. 1. 2023 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oziroma dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2022 ter popisati premoženjsko stanje na dan 31. 12. 2022, tako kot to določa določba tretjega odstavka 41. člena ZIntPK.

Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila, zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3?

Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je treba razumeti na naslednji način:

Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z a. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, sodelovanje oseb, odgovornih za javna naročila, pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem stanju, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji;
Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z b. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, se določbe ZIntPK ne uporabljajo.

Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s prvim odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem?

Gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila. Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člen ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja. Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila, je treba interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnih koli razlogov predčasno ustavljeni.

Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambnega blaga, ki se je končal v oktobru 2022. Takrat je Komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)?

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil?

Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju Komisiji, zato jih tudi ni treba sporočati na seznamih zavezancev.

Ali so nadomestni člani razpisnih komisij (imenovani za posamezno fazo postopka javnega naročila) dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje?

Nadomestni člani razpisnih komisij morajo Komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., kot določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega naročila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja?

Ko oseba, odgovorna za javna naročila, izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec, in ne organa, pri katerem je zunanji sodelavec zaposlen.

Pri postopku javnega naročanja pri naročniku kot člani strokovnih komisij sodelujejo tudi zunanji sodelavci, ki niso zaposleni pri naročniku. Kdo mora te osebe prijaviti v seznam zavezancev?

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja, in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik), je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila, in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK. Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene, in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki na obrazcu.

Oseba v postopku javnega naročanja sodeluje le pri opredelitvi predmeta javnega naročila / pri njegovi kalkulaciji / pri odpiranju ponudb/le podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov. Ali je zavezana sporočati podatke o premoženjskem stanju?

Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju

Osebe, odgovorne za javna naročila: posebna pozornost pri poročanju premoženjskega stanja