Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Predstavitev Letnega poročila in Ocene stanja 2021 v Državnem zboru
Senat Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) je danes v Državnem zboru RS članom Odbora za pravosodje predstavil svoje Letno poročilo in Oceno stanja za leto 2021. Komisija je dokumenta Državnemu zboru posredovala maja letos, že v sredo, 15. junija 2022, pa ju je predstavila tudi Komisiji za državno ureditev Državnega sveta RS. V razpravi po današnji predstavitvi so prisotni največ besed namenili pomenu obstoja Komisije, odnosu vladajočih do nje in kadrovsko-finančnim vidikom Komisije.
Kot je uvodoma povedal predsednik Komisije dr. Robert Šumi, Komisija ugotavlja, da področjem, na katerih ima izvirno pristojnost nadzora – predvsem integriteti, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij –, slovenska družba oziroma nosilci javnih funkcij doslej niso namenjali ustreznega pomena. Podobno problematičen je tudi odnos do priporočil, ki jih Komisija daje subjektom javnega sektorja prav z namenom, da ti zaznana korupcijska tveganja ustrezno upravljajo in s tem preprečujejo možnosti nastanka kršitev. Omenil je tudi oceno stroškov korupcije v Sloveniji in željo Komisije po lastni, aktualni in s tem zanesljivejši primerljivi analizi, ključne trenutne večje projekte Komisije (prenova Resolucije o preprečevanju korupcije, projekt »Integriteta: skupni cilj generacij« in formalna zaščita prijaviteljev) ter dokončno uveljavitev Komisije kot še kako zelo nujen in koristen organ z nedavno priključitvijo Evropski mreži za etiko javnega sektorja.
Predsednik Komisije je članom odbora še predstavil, da Komisija trenutno izvaja kadrovsko zapolnitev, ki so jo omogočila dodatna sredstva prejšnje vlade, še vedno pa ji primanjkuje sredstev za načrtovano informatizacijo poslovanja. Izpostavil je tudi, da Komisija ne more samostojno odločati o dodeljenih proračunskih sredstvih. V zaključku je pozval k odpravi neenakosti pri plačah funkcionarjev Komisije, ki so bile v preteklosti neupravičeno znižane in so najnižje v primerjavi z drugimi primerljivimi samostojnimi organi.
Komisija je v letu 2021 sicer nadaljevala z začrtanim delom, pri katerem je bil velik poudarek tudi na krepitvi integritete, ozaveščanju na vseh ravneh družbe ter vodenju z zgledom. Lani je prejela 629 prijav in rešila 646 prijav, prejetih v lanskem in predhodnih letih. A kot je poudaril predsednik Komisije, se je senat Komisije že z vizijo, ki jo je sprejel leta 2020, zavezal k profesionalizaciji dela Komisije in tako pred kvantiteto dal prednost kakovosti dela in obravnave zadev. Med drugim se to odraža tudi v večjem številu izdanih priporočil subjektom javnega sektorja ter večjem številu ugotovljenih sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov, ki so jim bili odstopljeni.