Komisija za preprečevanje korupcije
Integriteta, odgovornost, transparentnost
Novo Sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) je z namenom oblikovanja celostnega pojasnila o področju nasprotja interesov sprejela novo sistemsko pojasnilo, ki je priročniško naravnano in za lažje razumevanje zakonskih določb vsebuje tudi številne primere iz prakse.
Novo Sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov celovito pojasnjuje ureditev področja nasprotja interesov, tudi kdaj za to področje veljajo določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in kdaj drugi zakoni, ki prav tako urejajo nasprotje interesov za posamezna področja, poklicne skupine, vrste postopkov ipd. Hkrati je vsebina posodobljena v skladu s spremembami, ki jih je uvedla novela ZIntPK-C, sprejeta konec leta 2020, in drugimi spremembami zakonodaje, ki so bile sprejete naknadno.
Pomen nasprotja interesov
Ne glede na to, kateri zakon je v konkretnem primeru treba upoštevati, je ureditev področja nasprotja interesov izjemno pomembna za celoten javni sektor. Gre za obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes posameznika (uradne osebe) ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Pomen preprečevanja nastanka in odpravljanja nasprotja interesov je izražen že v prvem členu ZIntPK, saj predstavlja enega temeljnih dejavnikov krepitve pravne države, ki se navzven kaže v zaupanju v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v demokratičnih institucijah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi.
Komisija v skladu z določbami ZIntPK v primeru dokazanega nasprotja interesov na eni strani ugotovi kršitev dolžnega ravnanja uradne osebe, na drugi strani pa dokaže bodisi materialno ali nematerialno korist (lahko tudi oboje) uradne osebe same, njenih družinskih članov ali oseb, s katerimi ima oziroma je imela uradna oseba (ali njen družinski član) osebni, politični ali poslovni stik. Določbe ZIntPK, ki veljajo glede nasprotja interesov za uradne osebe, se uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega področja subjekta javnega sektorja.
Če je pri tem zaznano, da je uradna oseba v zvezi z nasprotjem interesom, pri katerem je prejemnik koristi sicer druga oseba, tudi sama prejela materialno ali nematerialno korist, pa takšno ravnanje že predstavlja sum kaznivega koruptivnega dejanja, ki ga Komisija naznani organom pregona. Iz navedenega izhaja, da je od dokazanega nasprotja interesov le še korak do korupcije. Zato je preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov ključno pri krepitvi pravne države in zato je izjemno pomembno, da se vsak posameznik, ki deluje v javnem sektorju, zaveda izrednega pomena doslednega ločevanja javnega od zasebnega.
Konkretni primeri nasprotja interesov za lažje razumevanje
V drugem delu novega sistemskega pojasnila so za lažje razumevanje dolžnega ravnanja uradnih oseb v posameznih primerih, ki so lahko najrazličnejši, predstavljeni primeri nastalih okoliščin nasprotja interesov. Primeri so predstavljeni v smiselnih sklopih po subjektih javnega sektorja ter znotraj sklopov razdeljeni glede na različne položaje uradnih oseb. Največ jih je s področja lokalne samouprave, kjer Komisija v okviru svojega dela zaznava največji manko poznavanja zakonskih določb. Komisija pričakuje, da bo novo sistemsko pojasnilo uradnim osebam služilo kot učinkovit pripomoček pri preprečevanju situacij, v katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov.