Komisija objavlja Letno poročilo in Oceno stanja Komisije za leto 2021

Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v Letnem poročilu in Oceni stanja za leto 2021 kot najbolj problematična področja, za katera je pristojna v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), izpostavlja integriteto, nasprotje interesov in nezdružljivosti funkcij. Opozarja tudi na nespoštovanje odločitev Komisije in priporočil, ki jih subjektom javnega sektorja daje z namenom učinkovitejšega upravljanja korupcijskih tveganj in preprečevanja korupcije.

Komisija je danes objavila Letno poročilo in Oceno stanja za preteklo leto ter oba dokumenta, ki sta namenjena pregledu dela Komisije in oceni stanja na področju preprečevanja korupcije, poslala tudi v Državni zbor RS in predsedniku Republike Slovenije.

Nujen dvig nivoja politične kulture in integritete

Komisija v Oceni stanja ugotavlja, da področjem, na katerih ima izvirno pristojnost nadzora – predvsem integriteti, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij – slovenska družba oziroma nosilci javnih funkcij doslej niso namenjali ustreznega pomena. Dejstvo je, da je namen regulacije na vseh omenjenih področjih preprečevanje korupcije in posledično krepitev pravne države, kar je, kot določa ZIntPK, temeljno poslanstvo Komisije. Hkrati pa se ob soočanju z nespoštovanjem in ignoriranjem ugotovitev Komisije o kršitvah zakona srečujemo s praksami, ki delujejo v nasprotni smeri – v smeri razgradnje pravne države. Podobno problematičen je tudi odnos do priporočil, ki jih Komisija daje subjektom javnega sektorja prav z namenom, da ti zaznana korupcijska tveganja ustrezno upravljajo in s tem preprečujejo možnosti nastanka kršitev. Zato Komisija opozarja, da je nujen dvig nivoja politične kulture in s tem signal državljanom, da je zakone treba spoštovati.

V letu 2021 je Komisija nadaljevala z začrtanim delom, pri katerem je poudarek na krepitvi integritete – tako v okviru dolgoročnega projekta Integriteta: skupni cilj generacij, ki je lani zaživel v praksi na izbranih šolah, kot z nadzorom nad kršitvami integritete uradnih oseb, pri čemer je izjemno pomembna praksa, ki jo je lani nadgradila z več pravnomočno potrjenimi kršitvami integritete uradnih oseb.

Profesionalizacija dela Komisije se odraža v kakovosti obravnave zadev

Komisija je lani sicer prejela 629 prijav in rešila 646 prijav, prejetih v lanskem in predhodnih letih. V skupno število prejetih prijav zaradi metodologije štetja sicer niso vštete vse prejete prijave (bodisi ker so se nanašale na isto tematiko bodisi ker so bile že na prvi pogled neutemeljene oz. niso izkazovale podlage za uvedbo postopka preverjanja). A senat Komisije se je že z vizijo, ki jo je sprejel leta 2020, zavezal profesionalizaciji dela Komisije in tako pred kvantiteto dal prednost kakovosti dela in obravnave zadev. To pa se med drugim odraža v večjem številu izdanih priporočil subjektom javnega sektorja (vseh je bilo več kot 60), večjem številu ugotovljenih sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov, ki so bili odstopljeni njim, ter tudi večjem številu zaprosil in zahtev pristojnim organom za podatke in dokumentacijo.

Letno poročilo in Ocena stanja za leto 2021 sta objavljena na spletnih straneh Komisije.