Pravnomočne ugotovitve o kršitvi nasprotja interesov predsednika vlade
Komisija za preprečevanje korupcije (Komisija) v skladu z zakonom objavlja Ugotovitve o konkretnem primeru v zvezi z ravnanjem predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše. Komisija je ugotovila, da se je predsednik vlade pri glasovanju o imenovanju neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB znašel v nasprotju interesov in ravnal v nasprotju s 37. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Komisija je konec avgusta 2021 postopek začela na lastno pobudo, saj je v predhodnem preizkusu prejete prijave iz maja 2021 v zvezi s kadrovskimi menjavami na mestih izvršnih in neizvršnih direktorjev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaznala sum kršitve nasprotja interesov. V nadaljnjem postopku je na podlagi pridobljene dokumentacije ugotovila, da je Janez Janša kot predsednik in član Vlade RS na seji vlade 22. 7. 2021 glasoval za sklep, da se za neizvršna direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank imenuje Francija Matoza in Gregorja Planteua. S tem imenovanjem je Franci Matoz pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist (v obliki prejemkov in funkcije v DUTB). Ker med predsednikom vlade in imenovanim obstaja poslovni stik (Franci Matoz je v več pravnih postopkih odvetnik predsednika vlade in odvetnik Slovenske demokratske stranke, katere zakoniti zastopnik je predsednik vlade), se je predsednik vlade z glasovanjem o imenovanju Francija Matoza znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne. S tem je ravnal v nasprotju s 37. členom ZIntPK.
Ugotovitve Komisije so pravnomočne, saj obravnavana oseba zoper njih ni sprožila upravnega spora. Tako so v skladu s 6. odstavkom 11. člena ZIntPK izpolnjeni zakonski pogoji za objavo ugotovitev, ki jih z namenom vzpostavitve ustreznih standardov delovanja funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje v nadaljevanju objavljamo v celoti. Izjasnitve obravnavana oseba v postopku ni podala.
Ob tem Komisija vnaprej zavrača vse morebitne neutemeljene in neupravičene očitke o tem, da je objava ugotovitev kakorkoli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj pri javnih objavah ravnamo v vseh primerih enako. To je, da ugotovitve ali druge odločitve Komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu.
Poudarjamo tudi, da Komisija ni odločala o tem, kdaj in kako bo predmetna seja vlade potekala. Ko je bil zaznan sum kršitev (tj. avgusta 2021), je Komisija uvedla postopek in ga tako kot ostale postopke vodila v skladu z vsemi vzpostavljenimi standardi.
Pomen instituta nasprotja interesov
Hkrati Komisija poudarja, da je dolžno izogibanje nasprotju interesov izjemno pomemben institut, saj gre za enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri razpolaganju z javnimi sredstvi. Gre za institut, kjer je zakonodajalec v ZIntPK jasno opredelil dolžno ravnanje uradnih oseb. Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, sodi med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov in takšno ravnanje povzroča najmanj dvom v objektivnost in nepristranskost celotnega postopka. Obravnavana oseba bi se morala v konkretnem primeru izločiti iz odločanja in o okoliščinah nasprotja interesov pisno obvestiti člane kolektivnega organa (vlade). Ker tega ni storila, v konkretnem primeru niso bili zagotovljeni niti najmanjši standardi nepristranskosti in objektivnosti odločanja v okviru opravljanja javnih nalog.
Uspešno omejevanje nasprotja interesov je predpogoj za uspešno preprečevanje korupcije. In dokler bomo kot družba nekritični do prepletanja javnega interesa in zasebnega interesa posameznikov pri opravljanju njihovih javnih nalog, pri preprečevanju korupcije ne bomo uspešni.