Ljubljana, 12. november 2019 – Komisija za preprečevanje korupcije je Vladi RS in Slovenskemu državnemu holdingu izdala priporočila v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti v okviru postopkov imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države.
Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) je pri obravnavi prejete prijave v zvezi s postopkom odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, ki je v lasti Republike Slovenije, zaznala korupcijska tveganja in tveganja za kršitev etike in integritete v zvezi z razreševanjem in imenovanjem članov nadzornih svetov v družbah pod prevladujočim vplivom države oziroma pod izključnim lastništvom države.
V zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji je komisija Vlado RS in Slovenski državni holding, d. d., ki v imenu Republike Slovenije izvršujeta lastniške pravice, konec oktobra pozvala, naj dosledno upoštevata sistemsko načelno mnenje komisije št. 06210-201/2014-30 z dne 16. 9. 2014, poleg tega pa jima je komisija priporočila, da za zagotovitev načela transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem svoje odločitve, ki jih sprejmeta v okviru postopkov imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države, pisno obrazložita. Zgolj na tak način bodo lahko odpravljena morebitna korupcijska tveganja ter tveganja kršitve etike in integritete in omogočen morebiten nadzor s strani državnih organov.
V sistemskem načelnem mnenju št. 06210-201/2014-30 je bilo ugotovljeno, da je potrebno v vseh postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države povečati transparentnost v vseh fazah postopka. V obrazložitvi načelnega mnenja je izrecno zapisano, da je z vidika odgovornosti, ki jo imajo upravljavci, ter omejevanja tveganj korupcije, nasprotja interesov in drugih institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ravnanje upravljavcev, ko ti odpoklic utemeljijo s splošno zakonsko dikcijo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da je »odločitev prepuščena delničarjem«, nezadostno in neprimerno. Nadalje je v obrazložitvi načelnega mnenje zapisano, da je komisija mnenja, da morajo odločevalci in upravljavci javnega premoženja, svoje odločitve utemeljiti ter s tem vnaprej izključiti kakršne koli sume nedovoljenih in neetičnih ravnanj.
ZGD-1 ne vsebuje izrecnih določb, ki bi zahtevale utemeljitev odpoklica nadzornikov, vendar pa to še ne pomeni, da lastniku oziroma delničarju, ki ga je možno identificirati in bi zahteval razrešitev nadzornega sveta, v primeru izvedbe nadzora oziroma prejema zahteve za podajo podatkov s strani državnih organov, ne bi bilo potrebno navesti razloga za svoj predlog. Pri odpoklicu nadzornikov pred potekom njihovega mandata nedvomno gre za odločitev, za katero mora organ oziroma družba, ki zastopa Republiko Slovenijo kot lastnico, imeti tehtne razloge, saj bi razrešitve brez kakršnihkoli razlogov nedvomno pomenila zlorabo pravic, ki so dodeljeni organu ali družbi kot upravljavcu državnega premoženja.
Ker gre v postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države oziroma celo pod izključnim lastništvom države za zastopanje Republike Slovenije in posredno za upravljanje s premoženjem Republike Slovenije, je potrebno vsakršno odločitev, ki se sprejme z izvedbo skupščine, ustrezno utemeljiti. Utemeljitev je še zlasti nujna za vse odločitve, ki ne predstavljajo »rednih odločitev« v okviru skupščine, kamor nedvomno sodi tudi odločitev o odpoklicu nadzornega sveta pred potekom mandatne dobe. V primerih, ko upravljavec predhodno poda razrešnico nadzornemu svetu (drugi odstavek 294. člena ZGD-1), gre namreč za odstop od zastavljene politike upravljanja družbe oziroma za spremembo politike upravljanja družbe, tako da bi bila obrazložitev tovrstne odločitve skladna tudi s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD; http://www.bicg.eu/wp-content/uploads/2017/07/OECD-2015.pdf).
V smernicah OECD je tudi določeno, da mora država upravljati družbe pod prevladujočim vplivom države v korist državljanov. To nedvomno pomeni, da mora biti zagotovljena višja stopnja transparentnosti, in posledično zagotovljeno, da mora biti vsaj državnim organom v okviru vodenja postopkov ugotavljanja morebitnih kršitev omogočeno, da na podlagi pisnih obrazložitev presodijo, ali so bile odločitve sprejete v korist državljanom in skladno z zakonskimi normami oziroma ali so bila pooblastila morebiti zlorabljena za dosego kakšnega nedovoljenega cilja.
KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE