V nedeljo praznujemo pomembno prelomnico na področju boja proti korupciji, 15. rojstni dan Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta na tem področju. Ta dan ves svet obeležuje kot mednarodni dan boja proti korupciji, ob katerem se spomnimo zaveze slediti poslanstvu dvigovanja zavesti o korupciji in opozarjati na njene negativne učinke na človeško družbo in blaginjo. Komisija za preprečevanje korupcije že tradicionalno tudi letos poskuša s Tednom boja proti korupciji še nekoliko drugače kot preostalih 51 tednov v letu zdramit ponekod še vedno zaspano osebno integriteto.
Močna drža proti korupciji mora postati vrhovna vrednota, ki naj si jo vsak posameznik nadene vsako jutro. Ne zgolj 9. decembra, ko je svet poln visokoletečih besed in zapisov na to temo. Ne moremo si privoščiti 364 dnevnega »protikorupcijskega zimskega spanja«. Ključna dejavnika v boju proti korupciji sta osebna integriteta in odgovornost vsakega posameznika! Vsak dan. Tudi tu velja dobro patinasto pravilo, da je vedno treba pomesti najprej pred svojim pragom. Le težko je namreč pridigati o čistoči, če se nam medtem v grlu zatika umazanija izpod lastnih nog. Tako se ob prazniku prvega pravno zavezujočega dokumenta za boj proti korupciji ponuja krasna priložnost za inventuro preteklega dela in »pomladansko protikorupcijsko čiščenje«.
Priznati moram, da mi gre že silno težko izpod peresa problematika, ki jo v vlogi lajnarja v nedogled gonimo kot eno in isto vižo. Tudi letos namreč ne morem mimo nerazumno razvlečenega, že pošteno zaprašenega procesa novelacije Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zadeve, zaradi katere nas je že večkrat v oslovsko klop posadila mednarodna javnost in njene najvišje instance. Zaradi nerazumnih in nesprejemljivih igrarij z našim krovnim zakonom, ki nam otežujejo delo, se zdi, da v tem primeru integriteta na ključnih področjih trdno spi. Novela je v oktobru sicer svoje naveličane krake spet pretegnila, vse skupaj pa zatohlo zaudarja po že ničkolikokrat videnem. Dejstvo je, da je zgolj noveliranje v tem primeru neprimerno, čemur sta v tem letu pritrdili tako Služba Vlade RS za zakonodajo kot tudi Zakonodajno-pravna služba DZ RS. Republika Slovenija potrebuje nov Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Ne danes in ne jutri ampak včeraj potrebujemo politično voljo, ki bo jasno sporočala, da je še vedno zavezana k ničelni toleranci do korupcije.
Želimo in prizadevamo si, da bi slogan Komisije za preprečevanje korupcije, želimo – Integriteta, odgovornost, vladavina prava – postal vodilo vsakega posameznika. Le z visoko integritetno držo lahko širimo etično delovanje javnega sektorja in krepimo zaupanje v institucije javnega sektorja. Slednje pa so žal nekatere sporne prakse v vrstah predstavnikov ljudstva v tem letu močno načele. Za neetičnost in krhko integriteto v slovenskem političnem prostoru ne bi smelo biti prostora. Ta madež pa lahko odstranimo. S prepotrebnim a žal še neobstoječim kodeksom etike za poslance. Ta bo krepil njihovo integriteto in integriteto institucije, ki jo prestavljajo, ter omejeval neintegritetne prakse med najvišjimi državnimi funkcionarji na poslanskih položajih. Svet nas gleda! V nas so že leta uprte oči Sveta Evrope, ki slovenske poslance k sprejemu kodeksa etike poziva že vse od sprejema Poročila o Republiki Sloveniji leta 2012. Takšen kodeks etike je nujen. Nujen je, ker integriteta poslancev več kot očitno rabi temeljito čiščenje, in nujen je, ker imajo državljani Republike Slovenije pravico vedeti, kaj lahko pričakujejo in zahtevajo od svojih izvoljenih predstavnikov. Skrajni čas je, da predstavniki elit slovenske družbe postanejo zgled in okrepijo spoštovanje svoje pravne države in svojih državljanov.
Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije