Komisija za preprečevanje korupcije (komisija) že vrsto let poziva Državni zbor RS in njegove poslance k sprejemu kodeksa etike, ki bi natančneje določal pravila njihovega vedenja ter krepil njihovo integriteto ter integriteto institucije, ki jo prestavljajo. Tako je tudi tik pred zadnjimi volitvami komisija obiskala strokovne službe Državnega zbora RS in ponovno poudarila pomembnost kodeksa etike ter ponudila pomoč. Kljub temu pa komisija od predsednikov Državnega zbora RS vedno znova prejema odgovore, s katerimi prelagajo odgovornost za pripravo kodeksa etike na naslednjo sestavo Državnega zbora RS.
Nujnost sprejema tovrstnega dokumenta se je ponovno izkazala za pomembno sedaj, ko se spet oblikuje Državni zbor RS oziroma njegova delovna telesa, pri tem pa poslanci zanemarjajo dejstvo, da je njihovemu stanovskemu kolegu Zmagu Jelinčiču nadnacionalno predstavniško telo v Svetu Evrope, Parlamentarna skupščina, izreklo dosmrtno prepoved članstva. Sankcija je bila izrečena zaradi vpletenosti poslanca v afero, v katero je bilo vpletenih več poslancev Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki naj bi zaradi podkupovanja s strani Azerbajdžana v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope glasovali proti sprejetju poročila, ki je bilo kritično glede ravnanja Azerbajdžana z njihovimi političnimi zaporniki. Afero je preiskovalo neodvisno preiskovalno telo (IBAC), ki ga je ustanovil Biro Parlamentarne skupščine zaradi obravnave sumov korupcije in zasledovanja zasebnih interesov pri posameznih sedanjih in nekdanjih članih Parlamentarne skupščine, in o tem objavilo tudi obširno poročilo. Kljub sankciji poslanci Zmaga Jelinčiča imenujejo v delovna telesa, celo na mesto podpredsednika odbora za zunanjo politiko, ki obravnava problematiko, ki se nanaša tudi na mednarodno pravo in mednarodne pogodbe.
Ravno zaradi članstva Slovenije v GRECU, Skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope, slednji Slovenijo oziroma slovenske poslance že vse od sprejema Poročila o Republiki Sloveniji leta 2012 poziva k sprejetju kodeksa etike, ki ne bo le opredeljeval pravil vedenja poslancev, s katerimi bi dobili napotke za obnašanje, se bolje zavedali vprašanj integritete, javnosti pa pokazali, da so pripravljeni ukrepati za izboljšanje svoje integritete in integritete svojih kolegov. Takšni napotki bi bili koristni tudi za državljane, ki imajo pravico vedeti, kakšno vedenje lahko pričakujejo od izvoljenih predstavnikov. Hkrati s kodeksom etike pa morajo poslanci določiti tudi učinkovit mehanizem nadzora in sankcij, ki bi bile uporabljene v primeru, ko bi eden izmed poslancev krši kodeks etike.
Če bi Državni zbor imel takšen kodeks etike, bi lahko poslanci sedaj učinkovito ukrepali z namenom zaščite lastne integritete in integritete Državnega zbora RS.
Komisija opozarja, da tovrstno politično kupčevanje škoduje integriteti poslancev ter integriteti Državnega zbora RS, saj ni v skladu s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo, ki jo državljani pričakujejo od izvoljenih predstavnikov. Vključitev poslanca, ki je bil trajno izključen iz telesa Sveta Evrope in ki mu je prepovedan vstop v Svet Evrope, v odbor za zunanjo politiko je hkrati tudi v posmeh članstvu Slovenije v tej mednarodni organizaciji. Pri tem komisija poudarja, da s takšnim ravnanjem poslanci kažejo, kljub svojim izjavam, izrečenim v času volitev, da se premalo zavedajo obstoječih standardov integritete, in jih zato poziva, da pokažejo večjo odločenost pri krepitvi lastne integritete in integritete Državnega zbora RS, tudi s čimprejšnjim sprejemom sodobnega kodeksa etike, katerega preventivna narava bo preprečevala tovrstne primere v prihodnje, zaradi česar bo tudi zgled ostalim državnim institucijam.
MAG. UROŠ NOVAK,
NAMESTNIK PREDSEDNIKA KOMISIJE ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE