Ljubljana, 15. junija 2017 – Prejšnji teden je 6. in 7. junija v Tbilisiju, v Gruziji, potekala mednarodna konferenca z naslovom Ocenjevanje, implementacija in učinkovitost sistemov razkrivanja nasprotja interesov in premoženja uradnikov in funkcionarjev.
Dogodek je gostil gruzijski Urad za javni sektor, organizirali pa so ga Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Centralno Azijo (ACN), ki deluje pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Regionalno središče za javni sektor v Astani in Regionalna protikorupcijska iniciativa (RAI).
Na dogodku so bili predstavljeni različni sistemi razkrivanja premoženja in interesov javnih uslužbencev in funkcionarjev, kot so jih vzpostavile posamezne države – udeleženke raziskave, ki jo je predhodno izvedel OECD. Prav tako so pomembnost nadzora nad premoženjskim stanjem in interesi poudarile različne mednarodne organizacije s področja preprečevanja korupcije, ki so predstavile njihova prizadevanja in dosežke pri dvigu standardov na področju razkritja in nadzora premoženja in interesov.
Kot pomembnejši vsebinski poudarek lahko izpostavimo ugotovitev, da v večini sodelujočih držav obstaja le skopo sodelovanje med organi, ki so pristojni za nadzor nad premoženjskim stanjem javnih uslužbencev in funkcionarjev, ter organi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, čeprav sta v praksi prikrivanje izvora sredstev ter prikrivanje samega premoženja izredno povezana pojava. Zato bi bilo v prihodnje za povečanje učinkovitosti potrebno okrepiti izmenjavo informacij med obema vrstama organov ter druge oblike sodelovanja. Enako velja za sodelovanje med organi za nadzor nad premoženjem funkcionarjev in javnih uslužbencev iz različnih držav, saj do prikrivanja premoženja pogosto prihaja prav z njegovim iznosom v tuje države, od katerih pa nacionalni organi ne morejo zahtevati potrebne dokumentacije. To se utegne v prihodnje sicer izboljšati, saj RAI pripravlja mednarodni mehanizem, ki bi državam pristopnicam omogočal učinkovito izmenjevanje informacij o premoženju uradnikov in funkcionarjev. Med udeleženci konference je prevladalo prepričanje, da je učinkovit nadzor nad premoženjem mogoč le ob sodelovanju javnosti na način, da se podatki o premoženjskem stanju objavijo v obliki, ki je primerna za njihovo ponovno uporabo.
Kot predavatelja sta na dogodku nastopila tudi uslužbenca komisije. Mag. Vita Habjan Barborič, vodja Centra za integriteto in preventivo, je v vlogi predstavnice Skupine držav proti korupciji (GRECO) predstavila priporočila, ki jih je GRECO naslovil na posamezne države članice GRECA v zvezi z obravnavano tematiko. Ureditev, izkušnje in težave komisije v zvezi z ureditvijo na področju preprečevanja nasprotja interesov ter odkrivanja premoženja nezakonitega izvora pa je predstavil Matic Kumer, svetovalec za integriteto in preventivo.