Ortopedska bolnišnica Valdoltra (dalje: OB Valdoltra) se je z javnim odzivom opredelila do ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) glede problematike čakalnih vrst v tej javni bolnišnici in zasebne prakse tam zaposlenih zdravnikov. OB Valdoltra prereka metodologijo analize in se ponovno sklicuje na svoje mnenje, da je komisija analizo čakalnih vrst naredila na podlagi napačnih oziroma netočnih podatkov. Takšen odziv OB Valdoltra ne zdrži kritične presoje.
Komisija poudarja, da je statistično analizo naredila na podatkih, ki jih je pridobila od OB Valdoltra. Komisija ima vso listinsko dokumentacijo, ki to dokazuje. Zato lahko trditve OB Valdoltra, da je bilo število ortopedskih pregledov znatno višje od števila, navedenega v poročilu komisije, označimo za zavajanje. OB Valdoltra v svojem odgovoru ne navede, da je komisiji podatke o le okoli 5000 pregledih pacientov posredovala zato, ker je komisija zahtevala le podatke o pregledih tistih pacientov, ki so bili nato v OB Valdoltra deležni primarne vstavitve kolka ali kolena, in ne vseh pacientov, ki so bili pregledani v OB Valdoltra, zato je povsem neprimerno in izven konteksta preiskave navajanje OB Valdoltra, da so ambulantno obravnavali več kot 5000 pacientov. Komisija je v preiskavi obdelovala tolikšen obseg osebnih podatkov, kot je potreben za dosego namena, v tem primeru analize pacientov, operiranih v OB Valdoltra.
Ob tem ne gre spregledati, da tudi analiza, ki jo je zdaj izvedla OB Valdoltra, nakazuje na dejstvo, da so pacienti, ki so bili pregledani v zunanjih ambulantah, operacijo dobili prej kot pacienti, pregledani v OB Valdoltra. Na 24. strani odzivnega poročila OB Valdoltra navaja naslednje: pacienti, predhodno pregledani v zunanjih ambulantah, so na operacijo kolka glede na mediano čakali 98 dni, pacienti, pregledani v OB Valdoltra, pa 130 dni; na operacijo kolena pa so pacienti iz zunanjih ambulant čakali 232 dni, pacienti iz OB Valdoltra pa 286 dni. Spomnimo – do podobnih ugotovitev je prišla tudi komisija, namreč, da pridejo na ravni celotne bolnišnice pacienti iz zunanjih (zasebnih) ambulant na vrsto približno mesec dni prej kot ostali. Zakaj se torej OB Valdoltra ne strinja z ugotovitvami komisije? Ni nam znano, zakaj OB Valdoltra zdaj ni predstavila tudi analize po posameznih zdravnikih, kar se je po ugotovitvah komisije izkazalo kot posebej zaskrbljujoče.
V odzivnem poročilu OB Valdoltra še pojasnjuje, da so nekateri pacienti na operacijo stopnje nujnosti »REDNO« čakali le nekaj dni zato, ker so bili že prej uvrščeni v čakalno vrsto, a so bili nato z nje zaradi preslabega zdravstvenega stanja za operacijo umaknjeni. Ob ponovnem vpisu v čakalno vrsto so nato imeli prednost pred ostalimi, ker naj bi že predhodno dalj časa čakali na operacijo (ki nato zaradi njihovega zdravstvenega stanja ni bila izvedena). To ne pojasnjuje ugotovitve komisije, da OB Valdoltra ob siceršnji čakalni dobi od 150 do 330 dni v preučevanem obdobju takim pacientom operacijo nudi v mesecu dni po vpisu v čakalno vrsto, 252 izmed njih pa celo v roku petih dni po vpisu v čakalno vrsto. Nič od tega pa ne opravičuje dejstva, da lahko zdravniki sami arbitrarno in brez nadzora s tedenskimi plani operacij določajo, katerega pacienta bodo operirali ne glede na položaj pacienta v čakalni vrsti.
OB Valdoltra v svojem odzivu glede dela zdravnikov brez ustreznih dovoljenj v zunanjih ambulantah zapiše, da ne more prevzeti odgovornosti za to, da so zdravniki delali v zunanjih ambulantah brez pisnih soglasij. Ta izjava kaže na nizko raven kakovosti poslovodenja v OB Valdoltra, saj je predstojnik dolžan skrbeti za to, da zdravniki svoje delo v bolnišnici opravljajo z ustrezno skrbnostjo in pripravljenostjo ter v skladu s predpisi. Nedovoljeno (prekomerno) delo v zunanjih ambulantah ob redni zaposlitvi tako pripravljenost ogroža, zato mora predstojnik bolnišnice zaposlene aktivno opozarjati na dolžnost pridobitve soglasij za dodatno delo oziroma jih aktivno opozarjati, da delo brez soglasij ni dovoljeno. Zaradi velikega obsega dela brez dovoljenj in dejstva, da je brez ustreznih dovoljenj v zunanjih ambulantah zdravniško službo opravljal tudi nekdanji predstojnik OB Valdoltra, komisija meni, da se bolnišnica kot taka ni aktivno trudila za zagotavljanje ustrezne pripravljenosti in skrbnosti zdravnikov pri opravljanju svojega poklica, temveč je delo brez dovoljenj bodisi načrtno bodisi zaradi velike malomarnosti pri opravljanju nadzorstvene funkcije dopuščala.
Ugotovitve komisije so bile sprejete z namenom opozoriti na problematiko in nepravilnosti ter OB Valdoltra omogočiti njihovo reševanje. Zato komisija svojih ugotovitev ni posredovala javnosti, temveč zgolj OB Valdoltra in nadzornim organom.
Zaradi zagotavljanja dobrega upravljanja OB Valdoltra in krepitve integritete tega javnega zavoda komisija dodatno izraža pričakovanje, da organi OB Valdoltra, z direktorjem na prvem mestu, na podlagi ugotovitev komisije in lastnih ugotovitev nemudoma pristopijo k odpravi nepravilnosti ter ugotavljanju odgovornosti. Ugotovitve glede neenakega obravnavanja pacientov in nedovoljenih zasebnih poslov zdravnikov (javnih uslužbencev) so tako zaskrbljujoče, da zanikanje problema in prelaganje odgovornosti ni več dopustno, saj gre za javni zavod in del sistema javnega zdravstva.