Pred kratkim je vlada v Državni zbor vložila novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Glavna novost, ki jo prinaša predlog novele, je razširitev zavezancev za dostop do informacij javnega značaja na podjetja v lasti države in lokalnih skupnosti.
Po predlogu zakona naj bi javne postale pogodbe o upravljanju s stvarnim premoženjem, podatki o izdatkih (zlasti sponzorske in donatorske pogodbe) ter podatki o prejemkih in kadrovanju uprave in nadzornega sveta. Izjema so lahko podatki, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, vendar pa predlog zakona predvideva, da bodo absolutno javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih ter izdatkih gospodarskih družb v neposredni ali posredni lasti države in lokalnih skupnosti. Ti podatki so vrsta posla, pogodbena vrednost in vrednost posameznih izplačil, pogodbeni partnerji ter terminski plan posla.
Pomembno je, da predlog novele zakona novih zavezancev ne obremenjuje z administrativnimi obremenitvami oziroma se le-te zmanjša na minimum, proaktivna objava absolutno javnih podatkov o izdatkih pa bo potekala brez kakršnegakoli obremenjevanja novih zavezancev. Potekala bo namreč centralizirano preko Uprave za javna plačila, in sicer za podjetja v 100 odstotni lasti države in lokalnih skupnosti ter za javna podjetja.
Glavni namen predlagane novele je okrepiti transparentnost poslovanja podjetij v lasti države in lokalnih skupnosti ter s tem povečati odgovornost in gospodarnost njihovega upravljanja. Prav tako želi zakon tudi ustvariti pogoje, v katerih bo kadrovanje v teh družbah postalo bolj transparentno.
Raziskava o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja ter poslovni etiki v Republiki Sloveniji za leto 2012, ki jo je opravila komisija med 583 slovenskimi podjetji, je namreč pokazala, da je padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v veliki meri predvsem posledica sistemske korupcije. Raziskava je tudi pokazala, da je nadzor nad upravami podjetij pretežno neučinkovit. Ta ugotovitev sicer ni osamljena, saj tudi World Competitiveness Yearbook, ki ga izdaja Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta v Lozani, Sloveni-jo označuje kot neučinkovito na področju nadzora uprav podjetij s strani nadzornih svetov (Slovenija se v letu 2013 uvršča na zadnje mesto).
Podobno je pri svojem delu v preteklosti ugotovi-la tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Pri obravnavi različnih sistemskih korupcijskih tveganj na področju družb v večinski lasti države in lokalnih skupnosti je bilo ugotovljeno, da je področje upravljanja teh družb izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov in da je uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, skoraj ničelno. Na pomen transparentnosti poslovanja teh družb so v preteklosti opozarjali tudi drugi organi, na primer Računsko sodišče, Informacijski pooblaščenec ter Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države.
Proaktivna objava teh podatkov prinaša tudi možnosti za nadgradnjo aplikacije Supervizor, predlagana ureditev pa ne bo pomembna samo za splošno javnost, pač pa bo pomembno okrepi-la tudi dostopnost, primerljivost in preglednost podatkov organom upravljanja in nadzora. Predlagana sprememba namreč sledi tudi priporoči-lom OECD in drugih mednarodnih organizacij glede upravljanja javnih podjetij in podjetij v večinski državni lasti. Posledično se bo lahko izboljšalo tudi upravljanje teh podjetij.
Konec koncev gre za skupno dobro. Za podjetja, ki so v javni lasti.
dr. Matej Kovačič
Celotno številko 29. KPK Vestnika lahko preberete tukaj.