Komisija za preprečevanje korupcije (dalje: komisija) želi v zvezi z izrekom sodbe v zadevi Patria izpostaviti vidik, ki je bil doslej v pravnih in političnih razpravah potisnjen v ozadje, čeprav ima lahko pomembne pozitivne posledice za omejevanje korupcije v Republiki Sloveniji.
Gre za eno prvih sodnih odločb za kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. To dejanje, ki se pogosto imenuje tudi »trgovanje z vplivom«, je Slovenija na podlagi zahtev mednarodnih konvencij OECD, Sveta Evrope in Združenih narodov inkriminirala v svoji zakonodaji že pred desetletjem. Žal je bilo pretežno mrtva črka na papirju, in to kljub temu, da je nezakonito trgovanje z vplivom, zvezami in poznanstvi v politični in gospodarski sferi ena bolj tipičnih oblik (sistemske) korupcije v Sloveniji, ki se izvaja na račun javnega dobrega z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi za storilca ali za koga drugega. Njena žrtev in talci pa smo vsi prebivalci Republike Slovenije. Prav tako se v slovenski splošni in strokovni javnosti še ni uveljavilo, da je kazniva tudi že zgolj sama obljuba ali sprejem obljube podkupnine.
V tej luči včerajšnja sodba postavlja standarde, ki so skladni z zavezami Slovenije, sprejetimi z mednarodnimi akti in s prakso organov odkrivanja in pregona ter sodišč v državah s trdnejšo vladavino prava. Omenjena sodba je – na glede na to, kakšna bo pravnomočna odločitev po uporabi vseh legitimnih pravnih sredstev – na načelni ravni opozorilo pravne države, da je tudi trgovanje z vplivom resno korupcijsko kaznivo dejanje, hkrati pa je ta sodba sporočilo vsem, ki so v javni upravi ali v gospodarstvu soočeni z »nespodobnimi ponudbami«, da se temu uprejo in dejanja prijavijo. V tem pogledu komisija izraža vso podporo pravosodnim organom. Delo institucij pravne države, med katerimi imajo nedvomno ključno vlogo prav pravosodni organi, je odločilni pogoj za delovanje vladavine prava in uveljavljanje Slovenije kot pravne ter socialne države.
Ta sodba, če bo prestala vse pritožbene instance, ne more biti zadnja in edina. Nobena tudi ne sme imeti politične barve. In – če uporabimo besede W. Churchilla – ta sodba ni začetek konca, ampak konec začetka obravnavanja korupcije v Sloveniji zgolj prek politike in medijev, namesto skozi ustrezne pravne postopke, ki bodo imeli za posledice tako obsodilne kot oprostilne sodbe. Zato sodišča so – da sodijo. Pravna država v Sloveniji ni popolna, vendar pa k njeni krepitvi zagotovo ne pripomorejo osebne in politične diskreditacije ter pavšalni napadi na institucije pravne države in posameznike, ki v njih opravljajo svoje delo.